Nevarne kemikalije so snovi ali zmesi, ki imajo najmanj eno od nevarnih lastnosti. O vrsti nevarnosti nas opozarjajo stavki o nevarnosti – H stavki (Hazard statements).

Glede na vrsto nevarnosti se nevarne kemikalije razvršča v naslednje kategorije:
1. FIZIKALNE NEVARNOSTI:

• Eksplozivi
• Vnetljivi plini
• Aerosoli
• Oksidativni plini
• Plini pod tlakom
• Vnetljive tekočine
• Vnetljive trdne snovi
• Samoreaktivne snovi/zmesi
• Piroforne tekočine
• Piroforne trdne snovi
• Samosegrevajoče se snovi / zmesi
• Snovi/zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline
• Oksidativne tekočine
• Oksidativne trdne snovi
• Organski peroksidi
• Jedko za kovine

2. NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE:

• Akutna strupenost
• Jedkost za kožo / draženje kože
• Hude poškodbe oči / draženje oči
• Preobčutljivost dihal ali kože
• Mutagenost za zarodne celice
• Rakotvornost
• Strupenost za razmnoževanje
• Specifična strupenost za ciljne organe – enkratna izpostavljenost (STOT SE)
• Specifična strupenost za ciljne organe – ponavljajoča izpostavljenost (STOT RE)
• Nevarnost pri vdihavanju

3. NEVARNOSTI ZA OKOLJE:

• Akutna strupenost za vodno okolje
• Kronična strupenost za vodno okolje
• Nevarno za ozonski plašč

Ali je neka kemikalija nevarna ali ni, lahko ugotovimo na več načinov:

• po etiketi na embalaži in/ali
• po varnostnem listu.

Če je na etiketi naveden vsaj en H stavek ali piktogram nevarnosti, je izdelek razvrščen kot nevaren.

V varnostnem listu so podatki o nevarnosti navedeni v oddelku 2.1, in sicer na osnovi Uredbe št.1272/2008 (CLP), ki govori o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij.

Nevarne kemikalije so tiste, ki imajo na etiketi (na embalaži) vsaj en piktogram. Če piktograma ni, se nevarna kemikalija identificira po "H stavkih" – stavkih o nevarnosti (CLP). Nekateri H stavki namreč ne zahtevajo piktograma (npr. H412 Škodljivo za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki. Po CLP uredbi se poleg H stavkov za označevanje nevarnosti uporabljajo tudi specifični EUH stavki.

Pri prometu s kemikalijami je varnostni list nepogrešljiv vir informacij. Varnostni list je osebna izkaznica kemikalije. Predstavlja pomembne informacije za osebe, ki prihajajo v stik z nevarno kemikalijo, in za zdravstveno osebje, ki oskrbi posameznika, če je prišlo do nevarnih zdravstvenih stanj zaradi škodljivih učinkov nevarnih snovi.

Varnostni list je potrebno izdelati za vse kemikalije, ki so razvrščene kot nevarne.

Dobavitelj snovi ali zmesi mora dostaviti prejemniku snovi ali zmesi varnostni list, izpolnjen v skladu s Prilogo II Uredbe REACH kadar:

• snov ali zmes izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot nevarna v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ali
• je snov obstojna, se kopiči v organizmih in je strupena ali zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih v skladu s kriteriji iz Priloge XIII; ali
• je snov zaradi drugih razlogov kot tistih iz točk (a) in (b) vključena na seznam, sestavljen v skladu s členom 59(1) Uredbe REACH.

Prejemnik pa lahko od dobavitelja zahteva varnostni lis tudi kadar zmes ne izpolnjuje kriterijev za razvrstitev kot nevarna v skladu z naslovoma I in II Uredbe (ES) št. 1272/2008, toda vsebuje:

• v posamezni koncentraciji ≥ 1 mas. % za neplinaste zmesi in ≥ 0,2 vol. % za plinaste zmesi vsaj eno snov, ki je nevarna za zdravje ljudi ali okolje, ali
• v posamezni koncentraciji ≥ 0,1 mas. % za neplinaste zmesi vsaj eno snov, ki je rakotvorna iz kategorije 2, strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A, 1B in 2, povzroča preobčutljivost za kožo iz kategorije 1, povzroča preobčutljivost dihal iz kategorije 1 ali ima učinke na dojenje ali prek dojenja ali je obstojna, se lahko kopiči v organizmih in je strupena (PBT) v skladu s kriteriji iz Priloge XIII ali je zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih (vPvB) v skladu s kriteriji iz Priloge XIII ali je zaradi drugih razlogov kot tistih iz točke (a) vključena na seznam, sestavljen v skladu s členom 59(1), ali
• snov, za katero obstajajo omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu na ravni Skupnosti.

Dobavitelj tudi v tem primeru prejemniku na zahtevo priskrbi varnostni list, izpolnjen v skladu s Prilogo II Uredbe REACH.

Varnostnega lista ni treba dostaviti, če so nevarne snovi ali zmesi, ki so v ponudbi ali prodaji za javnost, opremljene z zadostnimi informacijami, ki uporabnikom omogočajo sprejetje vseh potrebnih ukrepov glede varovanja zdravja ljudi, varnosti in okolja, razen če jih ne zahteva nadaljnji uporabnik ali distributer.

Varnostni list mora biti na voljo v uradnem jeziku države, v katerem se nevarna kemikalija daje v promet.

Prevodi varnostnih listov za nenevarne kemikalije niso obvezni, so pa priporočljivi. Npr. pri nas večja podjetja zahtevajo varnostne liste v slovenščini, ne glede na nevarnost. Prav tako so prevodi varnostnih listov obvezni pri večini razpisov.

Izkušnje kažejo, da dober varnostni list ni starejši od dveh let. Varnostni list je potrebno redno revidirati oz. spreminjati in dopolnjevati.

Vzroki za spremembe varnostnih listov so lahko:

• spremembe v zakonodaji, ki določajo vsebino in obliko varnostnega lista,
• spremembe recepture (nova sestava), kar lahko pomeni spremembo razvrstitve izdelka,
• spremembe razvrstitve posameznih snovi v izdelku, kar lahko pomeni spremembo razvrstitve izdelka,
• nova spoznanja o ravnanju z nevarno snovjo,
• novi rezultati testiranj na živalih in v vodnem okolju (toksikološki in ekološki podatki),
• nova določitev mejnih vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu,
• nova določitev ustrezne zaščitne opreme,
• novosti ADR (transport nevarnega blaga).

Vsebina in oblika varnostnega lista je točno določena, in sicer z evropsko Uredbo št. 830/2015.

Varnostni list sestavlja 16 oddelkov:

• Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja
• Določitev nevarnosti
• Sestava/podatki o sestavinah
• Ukrepi za prvo pomoč
• Protipožarni ukrepi
• Ukrepi ob nenamernih izpustih
• Ravnanje in skladiščenje
• Nadzor izpostavljenosti/osebna zaščita
• Fizikalne in kemijske lastnosti
• Obstojnost in reaktivnost
• Toksikološki podatki
• Ekološki podatki
• Odstranjevanje
• Podatki o prevozu
• Zakonsko predpisani podatki
• Drugi podatki

Elementi etikete so določeni v oddelku 2.2 v varnostnem listu. V praksi velikokrat pride do neujemanja med etiketo in varnostnim listom. Najpogostejše napake so:

• trgovsko ime na varnostnem listu se ne ujema s trgovskim imenom na etiketi,
• v varnostnem listu so določeni drugi H in P stavki, kot na etiketi,
• na etiketi ni navedenih dodatnih opozoril (npr. za aerosole, izocianate,...).

V primeru inšpekcijskega pregleda inšpektor odredi umik izdelkov iz prometa do odprave pomanjkljivosti, lahko pa predpiše tudi denarno kazen.

V skladu s kemijskimi predpisi je osnovni namen označevanja oz. etikete, da uporabnika (potrošnika) obvesti o nevarnostih kemikalije. Etiketa je zato tisti ključni element, s katerim se vsak uporabnik kemikalije najprej sreča. Prav zato mora biti vsaka nevarna kemikalija označena z ustrezno etiketo. Prodaja nepravilno ali neustrezno označenih nevarnih kemikalij je prekršek.

Elementi etikete:

• Trgovsko ime proizvoda
• Piktogrami za nevarnost (če je potrebno)
• Stavki o nevarnosti (H-stavki)
• Previdnostni stavki (P stavki)
• Opozorilna beseda "NEVARNO" ali "POZOR"
• Neto količina
• Naziv, naslov in telefonska številka dobavitelja

• Opozorilo za aerosole, znak "3"
• Posebno označevanje detergentov
• Dodatne informacije za biocidne proizvode
• Vsebnost hlapnih organski spojin (HOS kategorija in mejna vrednost)
• Navedba nevarnih snovi
• Opozorilo, da izdelek vsebuje snovi, ki lahko povzročijo alergijsko reakcijo
• Opozorilo, da izdelek vsebuje posebne nevarne snovi (npr. izocianate, MDI, epokside, svinec, cianoakrilat, krom (IV), kadmij,...)
• Opozorilo, da se pri uporabi lahko sproščajo nevarne snovi (npr. klor)
• Opozorilo za tekoče voske, katerih zaužitje je zdravju škodljivo

Primer nove (CLP) etikete:
Primer večjezične etikete - navedbe morajo biti v vseh jezikih enake (isti H in P stavki):

Navodilo za varno delo je izvleček iz varnostnega lista (A4 format). Namenjeno je informiranju delavcev, ki lahko pridejo v stik z izdelkom. V navodilu za varno delo je določeno:

• nevarne lastnosti izdelka
• varnostni ukrepi (osebna varovalna oprema)
• postopki v primeru nevarnosti (čiščenje, sredstev za gašenje požara)
• simptomi zastrupitve
• prva pomoč
• ravnanje z odpadki (klasifikacijska številka odpadka)

Nadzor nad varnostnimi listi in etiketami opravljajo inšpektorji za kemikalije. Pri inšpekcijskem pregledu največkrat ugotovijo naslednje nepravilnosti:

• zastarel varnostni list (neustrezna oblika in vsebina),
• varnostni list ni v slovenskem jeziku,
• neujemanje trgovskega imena na etiketi in na varnostnem listu,
• neujemanje H- in P-stavkov na etiketi in na varnostnem listu,
• nepravilni H- in P-stavki (besedilo H- oz. P-stavkov ni pravilno),
• na embalaži ni slovenske etikete,
• premajhen piktogram za nevarnost na etiketi,
• nečitljiva etiketa (premajhne črke).

Inšpektorji odredijo pridobitev ustreznih varnostnih listov, umik nepravilno označenih izdelkov iz prometa, odpravo pomanjkljivosti. Izrečejo lahko tudi denarne kazni.

Nadzor nad varnostnimi listi in navodili za varno delo opravljajo tudi inšpektorji za delo. Pri inšpekcijskem pregledu največkrat ugotovijo naslednje nepravilnosti:

• v varnostnem listu ni navedenih pravih mejnih vrednosti za izpostavljenost kemičnim snovem na delovnem mestu,
• ni določene ustrezne zaščitne opreme,
• poleg zaščitne opreme ni navedenih veljavnih slovenskih standardov,
• ni navedenih bioloških mejnih vrednosti (biološki monitoring).

Inšpektorji odredijo pridobitev ustreznih varnostnih listov, pripravo ustreznih navodil za delo, odpravo pomanjkljivosti. Izrečejo lahko tudi denarne kazni.

Pri oglaševanju snovi mora oglas vsebovati naslednje elemente:

• razred nevarnosti in/ali
• kategorijo nevarnosti

Primer navedbe: akutna oralna strupenost, kategorije 3

Pri oglaševanju zmesi pa mora oglas vsebovati naslednje elemente:

• piktograme nevarnosti
• opozorilno besedo
• stavke o nevarnosti (H stavke, EUH stavke)

Oglas mora vsebovati vse zgoraj navedene elemente. P stavkov ni potrebno navajati.

Primer oglasa za dražilno kemikalijo:

Tehnične zahteve za otipno opozorilo so navedene v standardu EN ISO 11683. Le-ta zahteva, da je otipno opozorilo nameščeno na primarni/notranji embalaži.

Z otipnim opozorilom in varnim zapiralom morajo biti opremljeni izdelki, ki so namenjeni širši javnosti (splošna uporaba), in sicer glede na vrsto nevarnosti. To ne velja za aerosole, ki so označeni s H222 oz. H223.

Piktogrami, ki označujejo nevarne fizikalne lastnosti:

Piktogrami, ki označujejo zdravju nevarne lastnosti:

Piktogrami, ki označujejo okolju nevarne lastnosti:

• Omogočen mora biti klic v sili in na vidnem mestu navedene telefonske številke za klic v sili.
• Zaposlenim mora biti na voljo osebna varovalna oprema, ki mora biti vzdrževana, redno kontrolirana in shranjena na dostopnih in jasno označenih mestih.
• V bližini odseka skladišča, kjer se skladiščijo jedke (H290, H314, H318) kemikalije in kemikalije z resnimi učinki na zdravje (H300, H301, H310, H311, H330, H331, H340, H350, H350i, H360, H360F, H360D, H360FD, H360Fd, H360Df, H370, H372), mora biti umivalnik ali korito s tekočo vodo, opremljeno z ročno prho.
• V skladiščih, kjer se skladiščijo nevarne kemikalije, razvrščene in označene z najmanj enim od naslednjih stavkov za nevarnost: H300, H301, H310, H311, H330, H331, H340, H350, H350i, H360, H360F, H360D, H360FD, H360Fd, H360Df, H370, H372, morata biti zaposlenim zagotovljeni ločeni garderobni omarici za shranjevanje delovne in osebne garderobe.
• Omare, police in druga oprema morajo biti iz materialov, ki so odporni na kemikalije, ki se tam skladiščijo.
• Tla morajo biti nepropustna.
• Skladišča morajo biti brez prostih iztokov ali neposrednega priključka na javno kanalizacijo.
• Skladišča morajo biti zgrajena ali opremljena tako, da lahko zadržijo razlite kemikalije do najmanj dvakratne prostornine največje embalažne enote, v kateri se hranijo tekoče kemikalije.
• V skladišču mora biti za primer obvladljivega razlitja kemikalij stalno zagotovljeno primerno absorbcijsko sredstvo. Zagotovljena mora biti tudi posebna posoda za začasno shranjevanje razsutih oziroma razlitih kemikalij in drugih odpadkov, ki nastanejo pri sanaciji.
• Kemikalije, ki so razvrščene in označene z najmanj enim od naslednjih stavkov za nevarnost: H300, H310, H330 ali če gre za snovi s seznama predhodnih sestavin za prepovedane droge iz skupin 1 in 2 morajo biti varovane in skladiščene tako, da je dostop do njih omejen, nadzorovan in omogočen le pooblaščenim osebam.
• Če je v skladišču predviden delovni prostor za administrativna dela, mora biti fizično ločen in ustrezno prezračen v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Fizično ločen prostor ni potreben za trgovine, ki blago skladiščijo na prodajnih policah.
• V skladišču je dovoljeno samo skladiščenje.

Skladišča je potrebno opremiti tako, da je mogoče kemikalije različnih razredov, ki ne sodijo skupaj, skladiščiti ločeno.

Pravilnik razvršča nevarne kemikalije v 13. razredov skladiščenja glede na nevarnost. Pri razvrščanju kemikalij v razrede skladiščenja velja, da imajo nekatere nevarnosti prednost pred drugimi. Tako ima nevarnost zaradi požarne varnosti prednost pred nevarnostmi, ki opredeljujejo škodljive učinke na organizme.

Razredi skladiščenja:

• 1 Eksplozivi
• 2A Plini
• 2B Aerosoli
• 3 Vnetljive tekočine
• 4.1A Kemikalije, ki lahko povzročijo eksplozijo
• 4.1B Vnetljive trdne kemikalije
• 4.2 Piroforne in samosegrevajoče kemikalije
• 4.3 Kemikalije, ki pri stiku z vodo tvorijo vnetljive pline
• 5.1 Oksidativne tekočine in trdne kemikalije
• 5.2 Organski peroksidi
• 6.1A Gorljive kemikalije z resnimi učinki na zdravje
• 6.1B Negorljive kemikalije z resnimi učinki na zdravje
• 6.2 Infektivne snovi
• 7 Radioaktivne snovi
• 8A Gorljive jedke kemikalije
• 8B Negorljive jedke kemikalije
• 10 Gorljive tekoče kemikalije, razen 3
• 11 Gorljivi trdni proizvodi
• 12 Negorljivi proizvodi
• 13 Negorljivi trdni proizvodi

Detergent pomeni vsako snov ali pripravek, ki vsebuje mila in/ali druge površinsko aktivne snovi, namenjene za postopke pranja in čiščenja. Detergenti so lahko v katerikoli obliki (tekočina, prašek, pasta, paličica, pogača, ulit ali oblikovan kos itd.) in se lahko dajejo v promet ali uporabljajo v gospodinjstvu, ustanovah ali industriji.

• Detergenti za ročno ali strojno pomivanje posode
• Detergenti za pranje perila (pralni praški, geli)
• Pomožni pralni pripravki, predvideni za namakanje (predpranje), splakovanje ali beljenje oblačil
• Sredstva za mehčanje tkanin, namenjena spreminjanju otipa tkanin v postopkih, ki dopolnjujejo pranje tkanin
• Pripravki za čiščenje, namenjeni za univerzalna gospodinjska čistila in/ali druge vrste čiščenja površin (npr. materiali, proizvodi, stroji, strojne naprave, prevozna sredstva in pripadajoča oprema, instrumenti, aparati)

Če je detergent razvrščen kot nevaren, se mora v prvi meri upoštevati predpise, ki se nanašajo na promet z nevarnimi kemikalijami (pridobitev dovoljenja za promet z nevarnimi kemikalijami, izdelava varnostnega lista, izdelava etikete, prijava na Urad za kemikalije oz. pridobitev sporočilne številke, sporočanje letnih količin...).

Vsi detergenti (nevarni in nenevarni) morajo biti pravilno označeni. Na embalaži detergentov, ki so namenjeni splošni uporabi, morajo biti navedene vse sestavine iz seznama v prilogi VII Uredbe (ES) št. 648/2004 o detergentih, če njihova koncentracija presega 0,2 %.

Vsebnost encimov, optičnih belil, dišav in sestavin, namenjenih dezinfekciji, mora biti navedena ne glede na njihovo koncentracijo.

Posebna pravila veljajo tudi za navajanje alergenih dišav, ki so uvrščene na Prilogo III Uredbe ES 1223/2009 o kozmetičnih proizvodih. Te morajo biti na embalaži vedno navedene s konkretnimi imeni iz Uredbe o kozmetičnih proizvodih, kadar njihova koncentracija v proizvodu presega 0,01%.

Površinsko aktivne snovi morajo ustrezati zahtevam o biorazgradljivosti površinsko aktivnih snovi glede na Uredbo (ES) št. 648/2004 o detergentih.

Potrebno je upoštevati omejitve v zvezi z uporabo fosfatov in drugih fosforjevih spojin v gospodinjskih detergentih za pranje perila in detergentih za strojno pomivanje posode.

Nadzor nad detergenti na trgu izvajajo inšpektorji za kemikalije. Preverjajo etiketo (navedba sestavin, alergenih dišav, konzervansov; navodila za doziranje pralnih praškov), varnostni list, sestavo detergentov, biorazgradljivost površinsko aktivnih snovi. Preverjajo tudi, če je na proizvajalčevi internetni strani naveden seznam sestavin detergentov.

V primeru nepravilnosti inšpektorji ustavijo promet in odredijo odpravo pomanjkljivosti. Tudi denarne kazni za prekrške so lahko zelo visoke.

Potrošniku pri uporabi detergentov lahko pomagajo sličice za varno uporabo, tako imenovani A.I.S.E simboli, ki se jih navede na embalaži. Ta informacija je poljubna in omogoča, da se detergenti pravilno uporabljajo. Pri tem je potrebno slediti smernicam in upoštevati navodila, ki jih je izdalo združenje proizvajalcev mil in detergentov A.I.S.E. – International Association for Soaps, Detergents and Maintenance.