Spremenite zahteve kemijskega prava
v svojo konkurenčno prednost

Vam prilagojene storitve in enostaven sistem za upravljanje varnostnih listov
vam omogočajo, da se brezskrbno posvetite svojemu poslovanju.

Pogosta vprašanja in odgovori



  • Kemijska dokumentacija
  • Svetovalec za kemikalije
  • Skladiščenje
  • ADR
  • Biocidi
  • Detergenti

Katere kemikalije so razvrščene kot nevarne?

Nevarne kemikalije so snovi ali zmesi, ki imajo najmanj eno od nevarnih lastnosti. O vrsti nevarnosti nas opozarjajo stavki o nevarnosti – H stavki (Hazard statements).

Glede na vrsto nevarnosti se nevarne kemikalije razvrščamo v naslednje kategorije:
1. FIZIKALNE NEVARNOSTI:
  • Eksplozivi
  • Vnetljivi plini
  • Aerosoli
  • Oksidativni plini
  • Plini pod tlakom
  • Vnetljive tekočine
  • Vnetljive trdne snovi
  • Samoreaktivne snovi/zmesi
  • Piroforne tekočine
  • Piroforne trdne snovi
  • Samosegrevajoče se snovi / zmesi
  • Snovi/zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline
  • Oksidativne tekočine
  • Oksidativne trdne snovi
  • Organski peroksidi
  • Jedko za kovine

2. NEVARNOSTI ZA ZDRAVJE:
  • Akutna strupenost
  • Jedkost za kožo / draženje kože
  • Hude poškodbe oči / draženje oči
  • Preobčutljivost dihal ali kože
  • Mutagenost za zarodne celice
  • Rakotvornost
  • Strupenost za razmnoževanje
  • Specifična strupenost za ciljne organe – enkratna izpostavljenost (STOT SE)
  • Specifična strupenost za ciljne organe – ponavljajoča izpostavljenost (STOT RE)
  • Nevarnost pri vdihavanju

3. NEVARNOSTI ZA OKOLJE:
  • Akutna strupenost za vodno okolje
  • Kronična strupenost za vodno okolje
  • Nevarno za ozonski plašč

Kako prepoznamo nevarno kemikalijo?

Ali je neka kemikalija nevarna ali ni, lahko ugotovimo na več načinov:

  • po etiketi na embalaži in/ali
  • po varnostnem listu.

Če je na etiketi naveden vsaj en H stavek ali piktogram nevarnosti, je izdelek razvrščen kot nevaren.

V varnostnem listu so podatki o nevarnosti navedeni v oddelku 2.1. Trenutno sta v veljavi dva sistema za razvrščanje in označevanje kemikalij. Star sistem (kratica DPD) temelji na evropskih direktivah iz leta 1967 in 1999, nov sistem (kratica CLP) pa temelji na evropski uredbi št. 1272 iz leta 2008.

V praksi to pomeni, da se za označevanje nevarnosti lahko pojavljajo različni simboli ali piktogrami ter besedila. Za označevanje snovi se od 1.12.2010 uporablja izključno nov CLP sistem, medtem, ko se za označevanje zmesi (pripravkov) lahko uporabljata star ali nov sistem. Prehodno obdobje za označevanje zmesi velja do 1.6.2017.

Nevarne kemikalije so tiste, ki imajo na etiketi (na embalaži) vsaj enega od standardnih grafičnih simbolov oz. piktogramov. Če simbola ali piktograma ni, se nevarna kemikalija lahko identificira po opozorilih oziroma bolje znanih "R stavkih" (DPD) ali "H stavkih" (CLP). Ti morajo biti na vsaki embalažni enoti. Po CLP uredbi se poleg H stavkov za označevanje nevarnosti uporabljajo tudi specifični EUH stavki.

Kaj je varnostni list?

Pri prometu s kemikalijami je varnostni list nepogrešljiv vir informacij. Varnostni list je osebna izkaznica kemikalije. Predstavlja pomembne informacije za osebe, ki prihajajo v stik z nevarno kemikalijo, in za zdravstveno osebje, ki oskrbi posameznika, če je prišlo do nevarnih zdravstvenih stanj zaradi škodljivih učinkov nevarnih snovi.

Za katere izdelke je potrebno izdelati varnostni list?

Varnostni list je potrebno izdelati za vse kemikalije, ki so razvrščene kot nevarne.

Dobavitelj snovi ali zmesi mora dostaviti prejemniku snovi ali zmesi varnostni list, izpolnjen v skladu s Prilogo II Uredbe REACH kadar:
  • snov ali zmes izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot nevarna v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 ali
  • je snov obstojna, se kopiči v organizmih in je strupena ali zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih v skladu s kriteriji iz Priloge XIII; ali
  • je snov zaradi drugih razlogov kot tistih iz točk (a) in (b) vključena na seznam, sestavljen v skladu s členom 59(1) Uredbe REACH.

Prejemnik pa lahko od dobavitelja zahteva varnostni lis tudi kadar zmes ne izpolnjuje kriterijev za razvrstitev kot nevarna v skladu z naslovoma I in II Uredbe (ES) št. 1272/2008, toda vsebuje:
  • v posamezni koncentraciji ≥ 1 mas. % za neplinaste zmesi in ≥ 0,2 vol. % za plinaste zmesi vsaj eno snov, ki je nevarna za zdravje ljudi ali okolje, ali
  • v posamezni koncentraciji ≥ 0,1 mas. % za neplinaste zmesi vsaj eno snov, ki je rakotvorna iz kategorije 2, strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A, 1B in 2, povzroča preobčutljivost za kožo iz kategorije 1, povzroča preobčutljivost dihal iz kategorije 1 ali ima učinke na dojenje ali prek dojenja ali je obstojna, se lahko kopiči v organizmih in je strupena (PBT) v skladu s kriteriji iz Priloge XIII ali je zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih (vPvB) v skladu s kriteriji iz Priloge XIII ali je zaradi drugih razlogov kot tistih iz točke (a) vključena na seznam, sestavljen v skladu s členom 59(1), ali
  • snov, za katero obstajajo omejitve izpostavljenosti na delovnem mestu na ravni Skupnosti.

Dobavitelj mora tudi v tem primeru na zahtevo prejemnika temu priskrbi varnostni list, izpolnjen v skladu s Prilogo II Uredbe REACH.

Varnostnega lista ni treba dostaviti, če so nevarne snovi ali zmesi, ki so v ponudbi ali prodaji za javnost, opremljene z zadostnimi informacijami, ki uporabnikom omogočajo sprejetje vseh potrebnih ukrepov glede varovanja zdravja ljudi, varnosti in okolja, razen če jih ne zahteva nadaljnji uporabnik ali distributer.

V kakšnem jeziku mora biti napisan varnostni list?

Varnostni list mora biti na voljo v uradnem jeziku države, v katerem se nevarna kemikalija daje v promet.

Prevodi varnostnih listov za nenevarne kemikalije niso obvezni, so pa priporočljivi. Npr. pri nas večja podjetja zahtevajo varnostne liste v slovenščini, ne glede na nevarnost. Prav tako so prevodi varnostnih listov obvezni pri večini razpisov.

Kateri so vzroki za spremembe varnostnih listov?

Izkušnje kažejo, da dober varnostni list ni starejši od dveh let. Varnostni list je potrebno redno revidirati oz. spreminjati in dopolnjevati.

Vzroki za spremembe varnostnih listov so lahko:

  • spremembe v zakonodaji, ki določajo vsebino in obliko varnostnega lista,
  • spremembe recepture (nova sestava), kar lahko pomeni spremembo razvrstitve izdelka,
  • spremembe razvrstitve posameznih snovi v izdelku, kar lahko pomeni spremembo razvrstitve izdelka,
  • nova spoznanja o ravnanju z nevarno snovjo,
  • novi rezultati testiranj na živalih in v vodnem okolju (toksikološki in ekološki podatki),
  • nova določitev mejnih vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu,
  • nova določitev ustrezne zaščitne opreme,
  • novosti ADR (transport nevarnega blaga).

Na kakšen način sta določeni vsebina in oblika varnostnega lista?

Vsebina in oblika varnostnega lista je točno določena, in sicer z evropsko Uredbo št. 830/2015.

Varnostni list sestavlja 16 oddelkov:

  • Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja
  • Določitev nevarnosti
  • Sestava/podatki o sestavinah
  • Ukrepi za prvo pomoč
  • Protipožarni ukrepi
  • Ukrepi ob nenamernih izpustih
  • Ravnanje in skladiščenje
  • Nadzor izpostavljenosti/osebna zaščita
  • Fizikalne in kemijske lastnosti
  • Obstojnost in reaktivnost
  • Toksikološki podatki
  • Ekološki podatki
  • Odstranjevanje
  • Podatki o prevozu
  • Zakonsko predpisani podatki
  • Drugi podatki

Kako sta povezana varnostni list in etiketa?

Elementi etikete so določeni v 2. točki varnostnega lista. V praksi velikokrat pride do neujemanja med etiketo in varnostnim listom. Najpogostejše napake so:

  • trgovsko ime na varnostnem listu se ne ujema s trgovskim imenom na etiketi,
  • v varnostnem listu so določeni drugi H in P stavki, kot na etiketi,
  • na etiketi ni navedenih dodatnih opozoril (npr. za aerosole, izocianate,...).

V primeru inšpekcijskega pregleda inšpektor odredi umik izdelkov iz prometa do odprave pomanjkljivosti, lahko pa predpiše tudi denarno kazen.

Kaj je namen označevanja kemikalij?

V skladu s kemijskimi predpisi je osnovni namen označevanja oz. etikete, da uporabnika (potrošnika) obvesti o nevarnostih kemikalije. Etiketa je zato tisti ključni element, s katerim se vsak uporabnik kemikalije najprej sreča. Prav zato mora biti vsaka nevarna kemikalija označena z ustrezno etiketo. Prodaja nepravilno ali neustrezno označenih nevarnih kemikalij je prekršek.

Kateri so osnovni elementi etikete?

Trenutno sta v veljavi 2 sistema označevanja: star sistem (DPD) in nov sistem (CLP).


Elementi etikete:
  • Trgovsko ime proizvoda
  • Simboli oz. piktogrami za nevarnost (če je potrebno)
  • Ime simbola – samo pri starih (DPD) etiketah
  • Opozorilni stavki (R stavki) oz. stavki o nevarnosti (H stavki)
  • Obvestilni stavki (S stavki) oz. previdnostni stavki (P stavki)
  • Opozorilna beseda "NEVARNO" ali "POZOR" - samo pri novih CLP etiketah
  • Neto količina
  • Naziv, naslov in telefonska številka dobavitelja

Kateri so lahko dodatni elementi etikete?

  • Opozorilo za aerosole, znak "3"
  • Posebno označevanje detergentov
  • Dodatne informacije za biocidne proizvode
  • Vsebnost hlapnih organski spojin (HOS kategorija in mejna vrednost)
  • Navedba nevarnih snovi
  • Opozorilo, da izdelek vsebuje snovi, ki lahko povzročijo alergijsko reakcijo
  • Opozorilo, da izdelek vsebuje posebne nevarne snovi (npr. izocianate, MDI, epokside, svinec, cianoakrilat, krom (IV), kadmij,...)
  • Opozorilo, da se pri uporabi lahko sproščajo nevarne snovi (npr. klor)
  • Opozorilo za tekoče voske, katerih zaužitje je zdravju škodljivo
Primer stare (DPD) etikete:

Trgovsko ime

1 l

Vsebuje: 2-butanon oksim

Opozorilo:(R11) Lahko vnetljivo. (R36) Draži oči. (R43) Stik s kožo lahko povzroči preobčutljivost. (R66) Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože. (R67) Hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico.

(S16) Hraniti ločeno od virov vžiga - ne kaditi. (S2) Hraniti izven dosega otrok. (S24/25) Preprečiti stik s kožo in očmi. (S26) Če pride v oči, takoj izpirati z obilo vode in poiskati zdravniško pomoč. (S33) Preprečiti statično naelektrenje. (S36/37/39) Nositi primerno zaščitno obleko, zaščitne rokavice in zaščito za oči/obraz.

Dobavitelj: BENS Consulting d.o.o., Groharjeva 16, 1241 Kamnik, Slovenija

Tel:+386 1 562 19 20

Lahko vnetljivo Lahko vnetljivo
Dražilno Dražilno

Primer nove (CLP) etikete:

Trgovsko ime

1 l

Vsebuje: 2-butanon oksim.

Nevarno:(H225) Lahko vnetljiva tekočina in hlapi. (H317) Lahko povzroči alergijski odziv kože. (H319) Povzroča hudo draženje oči. (H336) Lahko povzroči zaspanost ali omotico. (EUH066) Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože.

(P102) Hraniti zunaj dosega otrok. (P210) Hraniti ločeno od vročine/isker/odprtega ognja/vročih površin. — Kajenje prepovedano. (P305 + P351 + P338) PRI STIKU Z OČMI: previdno izpirajte z vodo nekaj minut. Odstranite kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem. (P333 + P313) Če nastopi draženje kože ali se pojavi izpuščaj: poiščite zdravniško pomoč/oskrbo. (P403 + P233) Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti v tesno zaprti posodi. (P501) Odstraniti vsebino/posodo v skladu z nacionalnimi predpisi.

Dobavitelj: BENS Consulting d.o.o., Groharjeva 16, 1241 Kamnik, Slovenija

Tel:+386 1 562 19 20


Primer večjezične etikete - navedbe morajo biti v vseh jezikih enake (isti H in P stavki): Večjezična etiketa

Kako sta povezana varnostni list in navodilo za varno delo?

Navodilo za varno delo je izvleček iz varnostnega lista (A4 format). Namenjeno je informiranju delavcev, ki lahko pridejo v stik z izdelkom. V navodilu za varno delo je določeno:

  • nevarne lastnosti izdelka
  • varnostni ukrepi (osebna varovalna oprema)
  • postopki v primeru nevarnosti (čiščenje, sredstev za gašenje požara)
  • simptomi zastrupitve
  • prva pomoč
  • ravnanje z odpadki (klasifikacijska številka odpadka)

Kdo opravlja nadzor nad kemijsko dokumentacijo?

Nadzor nad varnostnimi listi in etiketami opravljajo inšpektorji za kemikalije. Pri inšpekcijskem pregledu največkrat ugotovijo naslednje nepravilnosti:

  • zastarel varnostni list (neustrezna oblika in vsebina),
  • varnostni list ni v slovenskem jeziku,
  • neujemanje trgovskega imena na etiketi in na varnostnem listu,
  • neujemanje H in P stavkov na etiketi in na varnostnem listu,
  • nepravilni H in P stavki (tekst H oz. P stavkov ni pravilen),
  • na embalaži ni slovenske etikete,
  • premajhen piktogram za nevarnost na etiketi,
  • nečitljiva etiketa (premajhne črke).

Inšpektorji odredijo pridobitev ustreznih varnostnih listov, umik nepravilno označenih izdelkov iz prometa, odpravo pomanjkljivosti. Izrečejo lahko tudi denarne kazni.

Nadzor nad varnostnimi listi in navodili za varno delo opravljajo tudi inšpektorji za delo. Pri inšpekcijskem pregledu največkrat ugotovijo naslednje nepravilnosti:

  • v varnostnem listu ni navedenih pravih mejnih vrednosti za izpostavljenost kemičnim snovem na delovnem mestu,
  • ni določene ustrezne zaščitne opreme,
  • poleg zaščitne opreme ni navedenih veljavnih slovenskih standardov,
  • ni navedenih bioloških mejnih vrednosti (biološki monitoring).

Inšpektorji odredijo pridobitev ustreznih varnostnih listov, pripravo ustreznih navodil za delo, odpravo pomanjkljivosti. Izrečejo lahko tudi denarne kazni.

Kaj je potrebno upoštevati pri oglaševanju in spletni prodaji kemikalij?

Pri oglaševanju snovi mora oglas vsebovati naslednje elemente:

  • razred nevarnosti in/ali
  • kategorijo nevarnosti

Primer navedbe: akutna oralna strupenost, kategorije 3

Pri oglaševanju zmesi pa mora oglas vsebovati naslednje elemente:

  • piktograme nevarnosti
  • opozorilno besedo
  • stavke o nevarnosti (H stavke, EUH stavke)

Oglas mora vsebovati vse zgoraj navedene elemente. P stavkov ni potrebno navajati.

Primer oglasa za dražilno kemikalijo:

POZOR
H319 Povzroča hudo draženje oči

Ali mora biti otipno opozorilo nameščeno na notranji ali na zunanji embalaži?

Tehnične zahteve za otipno opozorilo so navedene v standardu EN ISO 11683. Le-ta zahteva, da je otipno opozorilo nameščeno na primarni/notranji embalaži.

Kateri izdelki morajo biti opremljeni z otipnim opozorilom in varnim zapiralom?

Z otipnim opozorilom in varnim zapiralom morajo biti opremljeni izdelki, ki so namenjeni širši javnosti (splošna uporaba), in sicer glede na vrsto nevarnosti. To ne velja za aerosole, ki so označeni s H222 oz. H223.

Vrsta nevarnostiH stavkiVarno zapiraloOtipno opozorilo
Akutna strupenost (kategorije 1 do 3)H300, H310, H330, H301, H311, H331DADA
Akutna strupenost (kategorija 4)H302, H312, H332DA
STOT enkratna izpostavljenost (kategorija 1)H370DADA
STOT enkratna izpostavljenost (kategorija 2)H371DA
STOT ponavljajoča izpostavljenost (kategorija 1)H372DADA
STOT ponavljajoča izpostavljenost (kategorija 2)H373DA
Jedko (kategorije 1A, 1B in 1C)H314DADA
Preobčutljivost dihalnih poti (kategorije 1)H334DA
Nevarnost aspiracije (kategorija 1)H304DADA
Mutagenost (kategorija 2)H341DA
Rakotvornost (kategorija 2)H351DA
Reproduktivna toksičnost (kategorija 2)H361DA
Vnetljivi plini (kategoriji 1 in 2)H220, H221DA
Vnetljive tekočina (kategoriji 1 in 2)H224, H225DA
Vnetljive trdne snovi (kategoriji 1 in 2)H228DA

Katere vrste simbolov nevarnosti poznamo?

Simboli, ki označujejo fizikalno-kemijske nevarnosti

E

Eksplozivno

O

Oksidativno

F+

Zelo lahko vnetljivo

F

Lahko vnetljivo

Simboli, ki označujejo nevarnosti za zdravje

T+

Zelo strupeno

T

Strupeno

C

Jedko

Xn

Zdravju škodljivo

Xi

Dražilno

Simbol, ki označuje nevarnost za okolje

N

Okolju nevarno

Katere nevarnosti označujejo piktogrami?

Piktogrami, ki označujejo nevarne fizikalne lastnosti:

Piktogram

Nevarnosti, ki jih piktogram označuje

  • Nestabilni eksplozivi
  • Eksplozivi
  • Samoreaktivne snovi in zmesi
  • Organski peroksidi
  • Vnetljivi plini
  • Vnetljivi aerosoli
  • Vnetljive tekočine
  • Vnetljive trdne snovi
  • Samoreaktivne snovi in zmesi
  • Piroforne tekočine
  • Piroforne trdne snovi
  • Samosegrevajoče se snovi in zmesi
  • Snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline
  • Organski peroksidi
  • Oksidativni plini
  • Oksidativne tekočine
  • Oksidativne trdne snovi

    Plini pod tlakom:

  • Stisnjeni plini
  • Utekočinjeni plini
  • Ohlajeni utekočinjeni plini
  • Raztopljeni plini
  • Jedko za kovine

Piktogrami, ki označujejo zdravju nevarne lastnosti:

Piktogram

Nevarnosti, ki jih piktogram označuje

  • Akutna strupenost (oralno, dermalno, pri vdihavanju)
  • Jedkost za kožo
  • Hude poškodbe oči
  • Akutna strupenost (oralno, dermalno, pri vdihavanju)
  • Draženje kože
  • Draženje oči, kategorija nevarnosti
  • Preobčutljivost kože, kategorija nevarnosti
  • Specifična strupenost za posamezne organe – enkratna izpostavljenost
  • Draženje dihalnih poti
  • Narkotični učinki
  • Preobčutljivost dihal
  • Mutagenost za zarodne celice
  • Rakotvornost
  • Strupenost za razmnoževanje
  • Specifična strupenost za posamezne organe – enkratna izpostavljenost
  • Specifična strupenost za posamezne organe – ponavljajoča se izpostavljenost
  • Nevarnost pri vdihavanju

Piktogrami, ki označujejo okolju nevarne lastnosti:

Piktogram

Nevarnosti, ki jih piktogram označuje

  • Nevarno za vodno okolje
  • Kategorija akutne nevarnosti
  • Kategoriji kronične nevarnosti
  • Nevarno za ozonski plašč

Katero podjetje mora pridobiti dovoljenje za opravljanje prometa z nevarnimi kemikalijami?

Dovoljenje za opravljanje prometa z nevarnimi kemikalijami morajo pridobiti pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost:

  • proizvodnje nevarnih kemikalij,
  • prometa z nevarnimi kemikalijami,
  • skladiščenja nevarnih kemikalij kot dejavnost, ki je vpisana v register.

Prav tako morajo dovoljenje pridobiti, če uporabljajo nevarne kemikalije, ki so razvrščene kot:

  • akutno strupene (oralno, dermalno, pri vdihavanju), kategorije nevarnosti 1, 2 in 3 (H300, H310, H330, H301, H311, H331),
  • mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H340),
  • rakotvorne, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H350),
  • strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H360),
  • specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 (H370),
  • specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 (H372).

V katerih primerih ni potrebno pridobiti dovoljenja?

Dovoljenja za opravljanje dejavnosti prometa z nevarnimi kemikalijami ni potrebno pridobiti za pravne in fizične osebe, ki opravljajo promet na drobno s kemikalijami kot predmeti splošne rabe, ki so razvrščene kot:

  • vnetljivi plini, kategorije nevarnosti 1 (H220),
  • vnetljivi aerosoli, kategorije nevarnosti 1 in 2 (H222, H223),
  • vnetljive tekočine, kategorije nevarnosti 1 in 2 (H224, H225),
  • vnetljive trdne snovi, kategorije nevarnosti 1, 2 in 3 (H228),
  • piroforne tekočine ali trdne snovi, kategorije nevarnosti 1 (H250, H251),
  • kemikalije, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorije nevarnosti 1, 2 in 3 (H260, H261),
  • samoreaktivne kemikalije vrste B, C, D, E in F (H240, H241, H242),
  • kemikalije, ki povzročajo preobčutljivost kože, kategorije nevarnosti 1 in 2 (H317),
  • kemikalije, ki dražijo oči, kategorije nevarnosti 1 in 2 (H318, H319),
  • kemikalije, ki dražijo dihalne poti (H335),
  • specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 3 (H336),
  • kemikalije, ki imajo narkotične učinke (H336),
  • nevarne za vodno okolje, kategorija akutne nevarnosti 1 (H400),
  • nevarne za vodno okolje, kategorija kronične nevarnosti 1 in 2 (H410, H411),
  • nevarne za ozonski plašč (H420)

Prav tako ni potrebno dovoljenja pridobiti znanstveno-raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam, javnim zavodom in državnim organom, ki kemikalije uporabljajo izključno za svojo osnovno dejavnost.

Kakšni so stroški za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti?

Za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti se odmerijo takse za dejavnosti:

  • proizvodnja nevarnih kemikalij 473,00 EUR;
  • promet z nevarnimi kemikalijami 236,00 EUR;
  • skladiščenje nevarnih kemikalij 150,00 EUR;
  • uporaba nevarnih kemikalij 50,00 EUR.

Katere kemikalije je potrebno prijaviti na Urad za kemikalije?

Podjetje mora izdelke, ki so razvrščeni kot nevarni, in jih proizvaja ali vnaša v Slovenijo iz drugih držav, prijaviti na Urad za kemikalije oz. zanje pridobiti sporočilne številke.

Kemikalije, za katere ni treba sporočiti podatkov:

  • Kemikalije, ki so glede na nevarne lastnosti razvrščene samo na podlagi kriterijev za fizikalne nevarnosti in se letno na zavezanca proizvajajo ali vnašajo v količinah manjših od 100 kg.
  • Ne glede na določbo prejšnje točke ni treba sporočiti podatkov za kemikalije, ki so glede na nevarne lastnosti razvrščene kot "plini pod tlakom" ali "jedko za kovine".
  • Kemikalije, ki so izključno namenjene uporabi v laboratorijih (laboratorijske kemikalije) in se letno na zavezanca proizvajajo ali vnašajo v količinah manjših od 100 kg.
  • Kemikalije, ki so izključno namenjene preskušanju z uporabo le nekaj oseb in se letno na zavezanca proizvajajo ali vnašajo v količinah manjših od 100 kg.
  • Kemikalije, ki so izključno namenjene izdelavi zdravil (surovine za zdravila).
  • Nafta in naftni derivati ter druge organske kemikalije, ki se uporabljajo za pogonsko gorivo ali kurjavo.
  • Naslednje kemikalije, glede na nomenklaturo carinske tarife: celotno poglavje 25, 26, 39, 47, od 68 do 81; tarifne oznake: 2701, 2702, 2701, 2704, 2705, 2714, 3101, 3406, 3824 50 10.

Ne glede na zgoraj navedena poglavja je za naslednje kemikalije treba sporočiti podatke za vpis v seznam kemikalij:

  • tarifna oznaka: 2503, 2511, 2524, 3901 do 3914, 6812 80 10, 7804 20.
  • Kemikalije, ki so biocidni proizvodi in so vpisani v register biocidnih proizvodov.

V katerih primerih mora podjetje na Urad za kemikalije sporočati letne količine?

Na Urad za kemikalije mora podjetje sporočati tudi letne količine vnesenih ali proizvedenih nevarnih kemikalij. Gre za izdelke, ki imajo glede na nevarne lastnosti določenega vsaj enega od naslednjih stavkov o nevarnosti:

  • H300, H310, H330
  • H301, H311, H331
  • H340, H341
  • H350, H350i, H351
  • H360, H360F, H360D, H360FD, H360Fd, H360Df, H361, H361f, H361d, H361fd
  • H400, H410

Kdo izvaja nadzor nad podjetji, ki dajejo v promet nevarne kemikalije?

Ali ima podjetje ustrezno dovoljenje, preverjajo inšpektorji za kemikalije ob obisku podjetja, trgovine....

V primeru, da podjetje nima ustreznega dovoljenja, inšpektorji odredijo prepoved prometa z nevarnimi kemikalijami ter pridobitev ustreznega dovoljenja. Lahko se odločijo tudi za denarno kazen. Podjetje mora pred pridobitvijo dovoljenja imenovati svetovalca za kemikalije.

Pogosta napaka je, da podjetja tržijo lastne blagovne znamke, nimajo pa dovoljenja za proizvodnjo. Tudi sprememba trgovskega imena ali prepakiranje v novo embalažo pomeni proizvodnjo. V tem primeru morajo podjetja pridobiti dovoljenja za proizvodnjo.

Pogosta napaka je tudi, da podjetja za nevarne kemikalije niso pridobila sporočilnih številk in ne sporočajo letnih količin. Inšpektorji ustavijo promet neprijavljenih izdelkov in odredijo odpravo pomanjkljivosti.

Katero podjetje potrebuje svetovalca za kemikalije?

Svetovalca za kemikalije morajo določiti vsa podjetja, ki uvažajo, dobavljajo, prodajajo in/ali proizvajajo ter skladiščijo nevarne kemikalije. Je torej obvezen pogoj za vsako podjetje, ki opravlja katero od naštetih dejavnosti.

Najpogostejše dovoljenje je dovoljenje za promet. Po Zakonu o kemikalijah se za "promet" šteje uvoz (oz. vnos), prodaja ali kakršnakoli prepustitev tretji osebi (tudi brezplačna).

Določitev svetovalca za kemikalije predstavlja nujni pogoj za pridobitev in ohranitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki ga izdaja Urad za kemikalije.

Podjetja, ki nimajo svetovalca za kemikalije, ne smejo uvažati (za nadaljnjo prodajo), prodajati, proizvajati ali skladiščiti kemikalij. V primeru inšpekcije jim grozi kazen ali umik izdelkov iz prometa.

Kaj je potrebno imeti urejeno pri prometu, proizvodnji, uporabi ali skladiščenju nevarnih kemikalij?

  • Podjetje mora imeti ustrezno dovoljenje.
  • Imenovati mora svetovalca za kemikalije.
  • Izdelati ali prevesti je potrebno varnostne liste za vse nevarne izdelke.
  • Izdelati je potrebno ustrezne etikete, ki so usklajene z varnostnimi listi.
  • Blago mora biti ustrezno embalirano in dodatno označeno, če je potrebno (zapirala, varna za otroke, otipna opozorila).
  • Pridobiti je potrebno sporočilne številke.
  • Sporočati je potrebno letne količine (vnos/proizvodnja).
  • Biocidni proizvodi morajo biti vpisani v register.
  • Potrebno je upoštevati dodatna označevanja na etiketi (aerosoli, detergenti, barve in laki,...).
  • Trgovine, ki prodajajo nevarne kemikalije, morajo imeti na vidnem mestu izobešeno napotilo uporabnikom.

V katerih primerih morajo podjetja voditi evidenco o prodaji?

Podjetja, ki dajejo v promet kemikalije kot predmete splošne rabe, ki so označene kot:

  • zelo strupene (T+),
  • strupene (T),
  • strupene kategorije nevarnosti 1, 2 in 3 (H300, H310, H330, H301, H311, H331),
  • mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H340),
  • rakotvorne, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H350),
  • strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H360, H361),
  • specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 (H370),
  • specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 (H372)

morajo voditi evidenco o izdaji teh nevarnih kemikalij uporabnikom.

Katere kemikalije se ne sme prodajati v trgovinah z živili?

V promet v prodajalnah z živili se ne smejo dajati nevarne kemikalije, ki so označene kot:

  • zelo strupene (T+),
  • strupene (T),
  • zdravju škodljive (Xn) in razvrščene kot rakotvorne, mutagene in/ali strupene za razmnoževanje,
  • akutno strupene kategorije nevarnosti 1, 2 in 3 (H300, H310, H330, H301, H311, H331),
  • mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A,1B in 2 (H340, H341),
  • rakotvorne, kategorije nevarnosti 1A, 1B in 2 (H350, H351),
  • strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A, 1B in 2 (H360, H361, H362),
  • specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 (H370),
  • specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 (H372).

Katere so bistvene zahteve Pravilnika o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij?

  • Omogočen mora biti klic v sili in na vidnem mestu navedene telefonske številke za klic v sili.
  • Zaposlenim mora biti na voljo osebna varovalna oprema, ki mora biti vzdrževana, redno kontrolirana in shranjena na dostopnih in jasno označenih mestih.
  • V bližini odseka skladišča, kjer se skladiščijo jedke (C), zelo strupene (T+) in strupene (T) kemikalije, mora biti umivalnik ali korito s tekočo vodo, opremljeno z ročno prho.
  • V skladiščih, kjer se skladiščijo kemikalije razvrščene in označene kot zelo strupene (T+) in strupene (T), zaposlenim zagotovljeni ločeni garderobni omarici za čisto in umazano garderobo.
  • Omare, police in druga oprema morajo biti iz materialov, ki so odporni na kemikalije, ki se tam skladiščijo.
  • Tla morajo biti nepropustna.
  • Skladišča morajo biti brez prostih iztokov ali neposrednega priključka na javno kanalizacijo.
  • Skladišča morajo biti zgrajena ali opremljena tako, da lahko zadržijo razlite kemikalije do najmanj dvakratne prostornine največje embalažne enote, v kateri se hranijo tekoče kemikalije.
  • V skladišču mora biti za primer obvladljivega razlitja kemikalij stalno zagotovljeno primerno absorbcijsko sredstvo. Zagotovljena mora biti tudi posebna posoda za začasno shranjevanje razsutih oziroma razlitih kemikalij in drugih odpadkov, ki nastanejo pri sanaciji.
  • Kemikalije, ki so razvrščene kot zelo strupene (T+) in snovi s seznama predhodnih sestavin za prepovedane droge iz skupin 1 in 2, morajo biti varovane in skladiščene tako, da je dostop do njih omejen, nadzorovan in omogočen le pooblaščenim osebam.
  • Če je v skladišču predviden delovni prostor za administrativna dela, mora biti fizično ločen in ustrezno prezračen v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Fizično ločen prostor ni potreben za trgovine, ki blago skladiščijo na prodajnih policah.
  • V skladišču je dovoljeno samo skladiščenje.

Kaj pomeni ločeno skladiščenje kemikalij?

Skladišča je potrebno opremiti tako, da je mogoče kemikalije različnih razredov, ki ne sodijo skupaj, skladiščiti ločeno.

Pravilnik razvršča nevarne kemikalije v 13. razredov skladiščenja glede na nevarnost. Pri razvrščanju kemikalij v razrede skladiščenja velja, da imajo nekatere nevarnosti prednost pred drugimi. Tako ima nevarnost zaradi požarne varnosti prednost pred nevarnostmi, ki opredeljujejo škodljive učinke na organizme.

Razredi skladiščenja:

  • 1 Eksplozivne kemikalije
  • 2A Plini
  • 2B Aerosolni razpršilniki
  • 3A Vnetljive tekoče kemikalije
  • 3B Gorljive tekoče kemikalije
  • 4.1 Vnetljive trdne kemikalije
  • 4.2 Samovnetljive kemikalije
  • 4.3 Kemikalije, ki pri stiku z vodo tvorijo vnetljive pline
  • 5.1 Kemikalije, ki povzročajo vžig
  • 5.2 Organski peroksidi
  • 6.1A Gorljive strupene kemikalije
  • 6.1B Negorljive strupene kemikalije
  • 6.2 Infektivne snovi
  • 7 Radioaktivne snovi
  • 8A Gorljive jedke kemikalije
  • 8B Negorljive jedke kemikalije
  • 10 Gorljive tekoče kemikalije, razen 3A in 3B
  • 11 Gorljivi trdni proizvodi
  • 12 Negorljivi proizvodi
  • 13 Negorljivi trdni proizvodi

Kaj pomeni ADR?

Kratica ADR izhaja iz angleškega naziva evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (European Agreement Concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road).

ADR se mora uporabljati v vseh državah podpisnicah tega sporazuma. Blago je razvrščeno kot nevarno za transport, če mu je dodeljena UN številka. Transportni podatki (npr. UN številka, nalepka nevarnosti, embalažna skupina,...) so navedeni v 14. točki varnostnega lista.

Katero podjetje potrebuje varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga?

Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki s sedežem v Republiki Sloveniji, katerih dejavnost obsega prevoz nevarnega blaga po cesti ali železnici ali pa s temi prevozi povezano pakiranje, nakladanje, polnjenje ali razkladanje, morajo imenovati najmanj enega varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga.

V praksi to pomeni podjetje, na katerega dvorišče pripelje vozilo z oranžnimi tablami (ali odpelje iz dvorišča).

Podatke o svetovalcu morajo podjetja sporočiti pristojnemu ministrstvu najkasneje 15 dni po imenovanju. V enakem roku morajo navedenemu ministrstvu sporočiti tudi morebitne spremembe.

Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, katerih dejavnost obsega prevoz manjših količin nevarnega blaga in nevarnega blaga v omejenih ali izvzetih količinah ali pa s temi prevozi povezano pakiranje, nakladanje ali razkladanje, ni treba imenovati svetovalca.

Kdo je lahko svetovalec za prevoz nevarnega blaga?

Funkcijo svetovalca lahko opravlja oseba, ki ima v podjetju tudi druge zadolžitve. Lahko pa je to tudi oseba, ki ni zaposlena v podjetju, če je strokovno usposobljena za opravljanje nalog svetovalca. Svetovalec mora imeti veljavno potrdilo o strokovni usposobljenosti.

Potrdila o strokovni usposobljenosti svetovalca, ki so jih izdali pristojni organi drugih držav, so enakovredna potrdilom, izdanim v Republiki Sloveniji, če so izdani v skladu s predpisi.

Kaj pomeni prevoz nevarnega blaga po olajšavah?

Nevarno blago, pakirano v omejenih količinah (majhne embalažne enote), poglavje 3.4 ADR

Olajšave, povezane s količino na prevozno enoto, poglavje 1.1.3.6 ADR

Kdo izvaja nadzor nad transportom nevarnega blaga?

Nadzor nad transportom nevarnega blaga izvajajo prometni inšpektorji in policija. Nadzor izvajajo na cesti ali pa v podjetjih. Za nadzor na cesti policisti uporabljajo obrazec (link).

Na sedežu podjetja inšpektorji preverjajo:

  • ali ima podjetje določenega svetovalca za prevoz nevarnega blaga,
  • so zaposleni usposobljeni za opravljanje svojega dela,
  • ali je nevarno blago pravilno pripravljeno za transport,
  • ali nevarno blago med transportom spremljajo ustrezni dokumenti,
  • ali je izdelan varnostni načrt,
  • ali so izdelana letna poročila.

Kakšne so kazni za prekrške pri prevozu nevarnega blaga?

Kazni za prekrške so lahko zelo visoke in so odvisne od vrste kršitve. Kršitve so uvrščene v 3 kategorije:

  • Če kršitev ustreznih določb ADR pomeni visoko raven tveganja za smrt, hude poškodbe oseb ali škodo v okolju, to zahteva takojšnje in ustrezne ukrepe, kot je imobilizacija (izločitev) vozila.
  • Če kršitev ustreznih določb ADR pomeni tveganje poškodb oseb ali škode v okolju, to zahteva ustrezne korektivne ukrepe, kot npr. odpravo napake/pomanjkljivosti na kraju nadzora (če je mogoče in ustrezno), najkasneje pa do konca trenutnega prevoza.
  • Če kršitev ustreznih določb pomeni nizko stopnjo tveganja poškodb oseb ali škode v okolju, in če niso potrebni ustrezni korektivni ukrepi na cesti, se lahko napake/pomanjkljivosti odpravijo kasneje v podjetju.

Kdaj je proizvod razvrščen kot nevarno blago v smislu transportnih predpisov?

Transportne informacije se nahajajo v 14. točki varnostnega lista. Nevarno blago ima določeno UN številko (npr. barva s plameniščem pod 60 °C ima določeno UN 1263). V 14. točki varnostnega lista so poleg UN številke navedeni še ostali transportni podatki, ki so potrebni za pravilno označevanje embalaže in pripravo ustrezne prevozne dokumentacije.

Ali je potreben ADR prevoz za odpremo 1 kartona barve, ki je pakirana v 2,5 litrsko embalažo s plameniščem 56°C?

Barva je po ADR razvrščena kot nevarno blago, in sicer z UN 1263. Ker ima plamenišče 56°C, sodi v embalažno skupino III. Za to UN številko je omejena količina 5 l (kolona 7a tabele 3.2 ADR). Ker je barva embalirana v embalažo, ki je manjša od 5 l, se lahko koristi olajšavo, in sicer po poglavju 3.4 ADR. Pomembno je, da se karton opremi z nalepko nevarnosti za omejene količine (LQ) in da bruto masa kartona ne preseže 30 kg. Za odpremo torej ni potreben ADR prevoz.

Nalepka LQ:

Nalepka LQ

Kako se izračunajo točke po poglavju 1.1.3.6 ADR?

V prevoz želimo dati:

  • 5 ročk po 10l barve z UN 1263, prevozna skupina 3 (količino je s potrebno pomnožiti faktorjem 1)
  • 4 ročke po 20l topila z UN 1993, prevozna skupina 2 (količino je potrebno pomnožiti s faktorjem 3)

Izračun točk: 5×10×1 + 4×20×3 = 290

Ker število točk ne preseže vrednosti 1000, se lahko koristi olajšava za prevoz manjših količin nevarnega blaga in ADR prevoz ni potreben.

Kaj so biocidni proizvodi?

Biocidni proizvod pomeni kakršno koli snov ali zmes v obliki, v kakršni se dobavlja uporabniku, ki je sestavljena iz aktivnih snovi, jih vsebuje ali se uporablja za pridobivanje ene ali več aktivnih snovi in je namenjena uničevanju, odvračanju ali nevtralizaciji škodljivih organizmov, preprečevanju njihovega delovanja ali za odpravo teh organizmov na kateri koli drug način kot zgolj s fizičnim ali mehanskim delovanjem.

Kriterija za uvrstitev izdelka med biocidne proizvode sta dva:

  • Proizvod mora vsebovati aktivno snov, ki je dovoljena za enega ali več biocidnih namenov. Aktivna snov nadzorovano učinkuje na škodljive organizme z biološkim ali kemijskim načinom delovanja.
  • Proizvod se mora dejansko uporabljati za določen namen, npr. za uničevanje bakterij, odganjanje komarjev. Pri biocidnih proizvodih je vsebina etikete ključnega pomena. Samo ena beseda na etiketi lahko naredi razliko.

Katere vrste biocidnih proizvodov poznamo?

Poznamo 22 različnih vrst biocidnih proizvodov. Najpogostejši biocidni proizvodi so:

  • Insekticidi: proizvodi, namenjeni uničevanju muh, komarjev in drugega mrčesa;
  • Konzervansi: kemikalije, ki se uporabljajo kot konzervansi v proizvodih in materialih (npr.: barve in laki, detergenti, mehčalci,...);
  • Dezinfekcijska sredstva: čistila in podobni proizvodi, ki se uporabljajo za razkuževanje (dezinfekcijo) površin, materialov in opreme ter sredstva za dezinfekcijo rok in podobni proizvodi za človeško osebno higieno;
  • Atraktanti, repelenti: proizvodi, ki se uporabljajo za odganjanje ali privabljanje škodljivcev (npr. insektov).

Kdaj se biocidni proizvod lahko da v promet v Sloveniji?

Biocidni proizvod se lahko da v promet v Sloveniji, če je vpisan v register biocidnih proizvodov.

Kaj je priglasitev biocidnih proizvodov?

Dovoljenje za dostopnost biocidnega proizvoda na trgu v Sloveniji izdano po postopku priglasitve velja do datuma odobritve zadnje aktivne snovi tega biocidnega proizvoda na seznam odobrenih aktivnih snovi Unije. Če biocidni proizvod vsebuje več aktivnih snovi, se za datum vključitve aktivne snovi na seznam šteje datum vključitve aktivne snovi, ki je bila vključena zadnja.

Če kot imetnik dovoljenja za biocidni proizvod po postopku priglasitve želite nadaljevati z dostopnostjo na trgu in uporabo biocidnega proizvoda, morate najpozneje na dan odobritve aktivne snovi ali aktivnih snovi na seznam odobrenih aktivnih snovi Unije pri uradu vložiti vlogo za nacionalno dovoljenje (avtorizacijo) ali medsebojno priznavanje dovoljenja skladno s 17. členom BPR.

V primeru, da biocidni proizvodi vsebujejo več kot eno aktivno snov, je potrebno vlogo vložiti najpozneje na dan odobritve zadnje aktivne snovi.

Če vloga za nadaljevanje dostopnosti na trgu v Sloveniji ne bo vložena:

  • biocidni proizvod 180 dni po datumu odobritve aktivne/aktivnih snovi ne sme biti več dostopen na trgu,
  • uporaba obstoječih zalog biocidnega proizvoda je še naprej dovoljena 365 dni po datumu odobritve aktivne/aktivnih snovi.

Katere podatke se potrebuje za priglasitev biocidov?

Za uspešno priglasitev biocidnega proizvoda v Sloveniji potrebujete naslednjo dokumentacijo:

  • Varnostni list biocidnega proizvoda
  • 100% sestava biocidnega proizvoda
  • Varnostni listi za vse aktivne in nevarne snovi v biocidnem proizvodu
  • Podatki o učinkovitosti biocidnega proizvoda
  • Potrdilo pristojnega organa druge članice EU o priglasitvi biocidnega proizvoda
  • Tehnične informacije
  • Etiketa
  • Informacije o dobavitelju aktivne snovi: od 1. septembra 2015 naprej mora biti vsak dobavitelj aktivne snovi vključen v listo dobaviteljev iz 95. člena BPR za vrsto uporabe, kateri proizvod pripada.

Katere dokumente se uporablja za sledljivost aktivnih snovi?

Obrazca izjave o potrditvi dobave, ki ju uporabijo podjetja s seznama iz 95. člena BPR:

Obrazca izjav za podjetja, ki dajejo biocidne proizvode v promet:

Kateri so postopki po vključitvi aktivne snovi na seznam odobrenih aktivnih snovi Unije?

  1. Nacionalno dovoljenje (avtorizacija)

    Nacionalno dovoljenje je upravni akt, s katerim pristojni organ države članice dovoli dostopnost na trgu in uporabo biocidnega proizvoda ali družine biocidnih proizvodov na njenem ozemlju ali delu njenega ozemlja.

  2. Medsebojno priznavanje – zaporedno

    Zaporedno medsebojno priznavanje nacionalnega dovoljenja za biocidni proizvod je dejanje, ko vlagatelj želi v eni ali več državah članicah zaprositi za dovoljenje, za katerega je druga država članica že izdala dovoljenje v skladu s 17. členom Uredbe (EU) št. 528/2012

  3. Medsebojno priznavanje – vzporedno

    Vzporedno medsebojno priznavanje nacionalnega dovoljenja za biocidni proizvod je dejanje, ko vlagatelj želi zaprositi za dovoljenje, za katerega še ni bilo izdano dovoljenje v skladu s 17. členom Uredbe (EU) št. 528/2012.

  4. Dovoljenje za enake biocidne proizvode

    Dovoljenje za enak biocidni proizvod ali družino proizvodov se izda za enake / identične proizvode istega ali drugega podjetja pod enakimi določili in pogoji že izdanega dovoljenja.

  5. Vzporedno trgovanje

    Dovoljenje za vzporedno trgovanje se izda (v Sloveniji - država članica vnosa) za biocidni proizvod, za katerega je bilo izdano dovoljenje v drugi državi članici (država članica porekla) in je ta biocidni proizvod identičen proizvodu, ki je že dovoljen v Sloveniji (referenčni proizvod).

    Zahteve za identičnost so:

    • proizvedla ju je ista družba, povezano podjetje ali pa sta bila proizvedena po licenci v skladu z enakim proizvodnim postopkom
    • identična sta po specifikaciji in vsebini, kar zadeva aktivne snovi, ter po vrsti formulacije
    • sta enaka glede na vsebnost neaktivnih snovi
    • sta enaka ali enakovredna glede velikosti, materiala ali oblike embalaže v smislu možnega neželenega vpliva na varnost proizvoda, kar zadeva zdravje človeka, zdravje živali ali okolje.
  6. Dovoljenje Unije

    Dovoljenje Unije je upravni akt, s katerim evropska Komisija dovoli dostopnost na trgu in uporabo biocidnega proizvoda ali družine biocidnih proizvodov na ozemlju Unije ali delu ozemlja Unije.

  7. Poenostavljeni postopek

    Dovoljenje po poenostavljenem postopku se lahko izda za biocidne proizvode, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

    • vse aktivne snovi v biocidnem proizvodu so na seznamu iz Priloge I Uredbe (EU) št. 528/2012 in izpolnjujejo vse omejitve, navedene v navedeni prilogi
    • biocidni proizvod ne vsebuje nobene nevarne snovi
    • biocidni proizvod ne vsebuje nobenih nanomaterialov
    • biocidni proizvod je dovolj učinkovit
    • za ravnanje z biocidnim proizvodom in njegovo predvideno uporabo ni potrebna osebna zaščitna oprema.

Kdo izvaja nadzor nad prometom z biocidnimi proizvodi?

Nadzor nad biocidnimi proizvodi, ki so na trgu, izvajajo inšpektorji za kemikalije.

Najprej preverijo, ali je izdelek vpisan v register biocidnih proizvodov. Nato preverijo navedbe na etiketi in varnostni list. Etiketa mora biti v skladu z etiketo, ki jo je odobril Urad za kemikalije med postopkom pridobitve dovoljenja.

Preverijo tudi oglaševanje biocidov (katalogi, letaki). V primeru nepravilnosti inšpektorji ustavijo promet in odredijo odpravo pomanjkljivosti. Tudi denarne kazni za prekrške so lahko zelo visoke.

Kako se lahko oglašuje biocidne proizvode?

Oglaševati, priporočati in svetovati se sme le uporaba biocidnih proizvodov, ki so v prometu in so v registru biocidnih proizvodov.

Kadar se oglašujejo biocidni proizvodi, mora vsak oglas vsebovati naslednje besedilo:
"Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite oznako in informacije o proizvodu." Stavka morata biti jasno vidna in berljiva glede na celoten oglas.

Oglaševalci lahko v predpisanih stavkih besedo "biocidi" nadomestijo z jasnim sklicevanjem na vrsto proizvoda, ki se oglašuje.

Oglasi za biocidne proizvode ne smejo predstavljati proizvoda na način, ki je zavajajoč glede tveganja, ki ga proizvod predstavlja za zdravje človeka, zdravje živali ali okolje, ali njegove učinkovitosti.

V nobenem primeru oglasi za biocidni proizvod ne smejo vsebovati navedb „biocidni proizvod z manjšim tveganjem“, „nestrupen“, „neškodljiv“, „naraven“, „okolju prijazen“, „živalim prijazen“ ali katero drugo podobno oznako.

Kaj so tretirani proizvodi?

„Tretirani izdelek“ pomeni kakršno koli snov, zmes ali izdelek, ki je bil tretiran z enim ali več biocidnimi proizvodi oziroma jih namenoma vsebuje. Tretirani izdelek, katerega primarna funkcija je biocidna, velja za biocidni proizvod.

Tretirani izdelek se ne sme dati na trg, razen če so vse aktivne snovi v biocidnem proizvodu, ki se uporabijo za tretiranje izdelka ali jih tretirani izdelek vsebuje, vključene v seznam odobrenih aktivnih snovi za to vrsto proizvoda in so dobavljene od dobaviteljev, ki so na seznamu iz 95. člena BPR.

Oseba, ki je odgovorna za dajanje tretiranega izdelka na trg, mora na etiketi zagotoviti:

  • izjavo, da tretirani izdelek vsebuje biocidne proizvode;
  • biocidno lastnost tretiranega izdelka, če je utemeljena;
  • brez poseganja v člen 24 Uredbe (ES) št. 1272/2008 (CLP) imena vseh aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi;
  • imena vseh nanomaterialov, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, ki jim sledi beseda „nano“ v oklepaju;
  • vsa zadevna navodila za uporabo, vključno z vsemi previdnostnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti zaradi biocidnih proizvodov, s katerimi je bil tretirani izdelek tretiran ali jih tretirani izdelek vsebuje.

Kaj so detergenti?

Detergent pomeni vsako snov ali pripravek, ki vsebuje mila in/ali druge površinsko aktivne snovi, namenjene za postopke pranja in čiščenja. Detergenti so lahko v katerikoli obliki (tekočina, prašek, pasta, paličica, pogača, ulit ali oblikovan kos itd.) in se lahko dajejo v promet ali uporabljajo v gospodinjstvu, ustanovah ali industriji.

Kakšne vrste detergentov poznamo?

  • Detergenti za ročno ali strojno pomivanje posode
  • Detergenti za pranje perila (pralni praški, geli)
  • Pomožni pralni pripravki, predvideni za namakanje (predpranje), splakovanje ali beljenje oblačil
  • Sredstva za mehčanje tkanin, namenjena spreminjanju otipa tkanin v postopkih, ki dopolnjujejo pranje tkanin
  • Pripravki za čiščenje, namenjeni za univerzalna gospodinjska čistila in/ali druge vrste čiščenja površin (npr. materiali, proizvodi, stroji, strojne naprave, prevozna sredstva in pripadajoča oprema, instrumenti, aparati)

Kdaj se detergent lahko da v promet?

Če je detergent razvrščen kot nevaren, se mora v prvi meri upoštevati predpise, ki se nanašajo na promet z nevarnimi kemikalijami (pridobitev dovoljenja za promet z nevarnimi kemikalijami, izdelava varnostnega lista, izdelava etikete, prijava na Urad za kemikalije oz. pridobitev sporočilne številke, sporočanje letnih količin...).

Vsi detergenti (nevarni in nenevarni) morajo biti pravilno označeni. Na embalaži detergentov, ki so namenjeni splošni uporabi, morajo biti navedene vse sestavine iz seznama v prilogi VII Uredbe (ES) št. 648/2004 o detergentih, če njihova koncentracija presega 0,2 %.

Vsebnost encimov, optičnih belil, dišav in sestavin, namenjenih dezinfekciji, mora biti navedena ne glede na njihovo koncentracijo.

Posebna pravila veljajo tudi za navajanje alergenih dišav, ki so uvrščene na Prilogo III Uredbe ES 1223/2009 o kozmetičnih proizvodih. Te morajo biti na embalaži vedno navedene s konkretnimi imeni iz Uredbe o kozmetičnih proizvodih, kadar njihova koncentracija v proizvodu presega 0,01%.

Površinsko aktivne snovi morajo ustrezati zahtevam o biorazgradljivosti površinsko aktivnih snovi glede na Uredbo (ES) št. 648/2004 o detergentih.

Potrebno je upoštevati omejitve v zvezi z uporabo fosfatov in drugih fosforjevih spojin v gospodinjskih detergentih za pranje perila in detergentih za strojno pomivanje posode.

Kdo izvaja nadzor nad prometom detergentov?

Nadzor nad detergenti na trgu izvajajo inšpektorji za kemikalije. Preverjajo etiketo (navedba sestavin, alergenih dišav, konzervansov; navodila za doziranje pralnih praškov), varnostni list, sestavo detergentov, biorazgradljivost površinsko aktivnih snovi. Preverjajo tudi, če je na proizvajalčevi internetni strani naveden seznam sestavin detergentov.

V primeru nepravilnosti inšpektorji ustavijo promet in odredijo odpravo pomanjkljivosti. Tudi denarne kazni za prekrške so lahko zelo visoke.

Ali obstaja kakšno dodatno označevanje detergentov?

Potrošniku pri uporabi detergentov lahko pomagajo sličice za varno uporabo, tako imenovani A.I.S.E simboli, ki se jih navede na embalaži. Ta informacija je poljubna in omogoča, da se detergenti pravilno uporabljajo. Pri tem je potrebno slediti smernicam in upoštevati navodila, ki jih je izdalo združenje proizvajalcev mil in detergentov A.I.S.E. – International Association for Soaps, Detergents and Maintenance.

X
To spletno mesto uporablja piškotke za namen izboljšave delovanja spletnega mesta. Več informacij najdete v naših pravilih o rabi piškotkov.