Kemikalije kupujemo od slovenskega dobavitelja in jih uporabljamo za lastno dejavnost – ali potrebujemo svetovalca za kemikalije?

Danes še o enem zanimivem vprašanju, ki vas morda zanima: 

»Od začetka letošnjega leta ne kupujemo več barv in lakov iz tujine. Kupovati smo jih začeli od slovenskih dobaviteljev. Te kemikalije uporabljamo nato zgolj za našo dejavnost in jih ne prodajamo. 

Glede na zgoraj navedeno me zanima ali moramo še imeti svetovalca za kemikalije?« 

Iz vsebine zgornjega sporočila je razvidno, da je podjetje zgolj uprabnik nevarnih kemikalij ne pa tudi proizvajalec. Kaj to pomeni in kako to vpliva na to ali še potrebuje svetovalca za kemikalije? 

Četrti odstavek 44. člena Zakona o kemikalijah postavlja dva pogoja po katerem morate imeti dovoljenje za uporabo nevarnih kemikalij in s tem svetovalca za kemikalije. 

Prvič, če te nevarne kemikalije uporabljate. Zakon torej ne govori o prodaji ampak uporablja izraz »uporabljate«. 

In drugič, če so te nevarne kemikalije, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot:

• akutno strupene (oralno, dermalno, pri vdihavanju), kategorije nevarnosti 1, 2 in 3 (H300.1, H310.2, H301, H310.1, H310.2, H311, H330.1, H330.2, H331),
• mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H340.1A, H340.1B),
• rakotvorne, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H350.1A, H350.1B),
• strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B (H360.1A, H360.1B (F, F, FD,...),
• specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 (H370),
• specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1 (H372),

Če sta torej izpolnjena zgoraj navedena pogoja, morate po zakonu imeti svetovalca za kemikalije. 

V tem primeru mora podjetje, preveriti ali so nevarne kemikalije, ki jih uporabljajo, razvrščene v eno od zgornjih kategorij. Če niso, potem ne potrebuje svetovalca za kemikalije. V nasprotnem primeru pa podjetje še vedno potrebuje svetovalca za kemikalije.