Zakrivanje blaga ali upanje ni strategija

Kaj se zgodi, ko se skrivalnice pri prevozu nevarnega blaga (ADR) ne obnesejo, lepo kaže naslednji primer. 

Podjetje je blago, napoteno v tujino, v želji, da bi se izognili plačilu ADR prevoznih stroškov, skrilo v kartonaste škatle. Dodatno so ga ovili še z ovojno folijo.

S tem so želeli prikriti, da prevažajo nevarno blago.  

Blago je na takšen način že večkrat prečkalo meje. In vse je bilo v redu, dokler...

Carinik pri enem od pregledov ni odkril teh skritih tovorkov. Zahteval je prevozno listino in obrazložitev. 

Blago, ki je razvrščeno kot nevarno blago za prevoz, se namreč ne sme zakrivati. 

Ovojna zunanja embalaža mora vsebovati vse informacije (ADR nalepke, UN številke) o nevarnem blagu, in sicer za vsako vrsto nevarnega blaga, ki je v ovojni embalaži. 

Podjetje je za te skrivalnice prejelo kazen v višini 4.000 EUR. 

Obenem je moralo vse blago razložiti in pokazati, da ne prevaža še kakšnega tovora, ki zapade pod zakonodajo iz področja prevoza nevarnega blaga. 

Vendar pa s tem zgodbe še ni konec. 

Ko je primer prišel do mene, se je pokazalo še nekaj. 

Podjetje bi lahko koristilo ADR olajšave.

Tako sploh ne bi bilo potrebno skrivati blaga. Še več, podjetje ne bi imelo niti eura dodatnih stroškov s prevozom, pa čeprav je šlo za prevoz nevarnega blaga. 

Vse, kar je podjetju manjkalo, so bile prave informacije.

Le-te so velikokrat preprost ključ do uspeha. Tisti, ki jih imajo, lahko reagirajo hitreje, bolje in učinkoviteje od tistih, ki jih nimajo. 

Kako torej vi skrbite, da imate prave informacije na voljo, ko jih potrebujete?