NazajTo je drugi del članka, kjer razbijam mite o varnostnih listih (VL) in etiketah, za katere mnogi verjamejo, da so resnični. Kar pa enostavno niso. Tukaj so prvi trije miti iz prvega dela:
#1: Varnostne liste berejo samo inšpektorji
#2: Varnostni list je predolg
#3: Enkrat izdelani varnostni list je vedno ustrezen
Spodaj z vami delim še preostale štiri ...
#4: Ničesar se nimamo bati, saj nam je varnostne liste prevedel ChatGPT
Naj vam kar takoj povem, da ne pomaga niti, če imate plačljivo verzijo ChatGPT.
VL se namreč ne prevaja dobesedno in jih spletni prevajalniki ne izdelajo v skladu z zakonodajo, ki določa vsebino in obliko VL.
Naj pojasnim tako drzno trditev.
Pri varnostnih listih se gleda vsebinska ustreznost dokumenta, ki mora biti prilagojena evropski in tudi nacionalni zakonodaji. Ustreznost dokumenta pomeni, da so podatki, navedeni v VL, v skladu z zakonodajo.
Kot prvo je potrebno preveriti, ali so posamezne snovi, ki sestavljajo zmes, pravilno razvrščene. Glede na sestavo, ki je navedena v VL in glede na snovi v VL mora biti tudi zmes pravilno razvrščena. Žal pa velikokrat temu ni tako. Spletni prevajalniki ne preverjajo razvrstitve snovi ali zmesi, temveč jih preprosto povzamejo iz originalnega VL.
Pogosto v VL niso navedeni pravi H- in P-stavki. Velikokrat manjkajo določeni P-stavki, ki morajo biti navedeni, pa niso. Npr. Stavek »Hraniti zunaj dosega otrok.« se mora uporabljati za kemikalije, ki so namenjene splošni javnosti.Mi kot strokovnjaki te posebnosti poznamo, spletni prevajalniki pa tega ne zaznajo in upoštevajo.
Potem so tukaj razredi skladiščenja. Spletni prevajalniki ne sledijo vsem lokalnim ali EU-predpisom. Če v originalnem VL-ju razred skladiščenja ni naveden, ga spletni prevajalnik ne bo določil sam od sebe.
Največ težav opažamo pri oddelku 8 v VL, ki mora biti prilagojen nacionalni zakonodaji. Ta oddelek v VL nadzira delovna inšpekcija v posamezni državi. V njem mora biti navedena osebna varovalna oprema in mejne vrednosti snovi za poklicno izpostavljenost na delovnem mestu, ki veljajo v določeni državi.. Spletni prevajalniki pa ne upoštevajo nacionalne zakonodaje.
Potem je tukaj še oddelek 14, kjer strokovnjaki za VL preverjamo, ali je navedena pravilna UN-številka. Če je npr. proizvod razvrščen kot jedek ali okolju nevaren, takoj vemo, da mora ta VL vsebovati tudi ustrezno UN-številko. Mi kot strokovnjaki za izdelavo VL torej preverjamo skladnost razvrstitve v oddelku 2 (razvrstitev kemikalije) z oddelkom 14 (razvrstitev nevarnega blaga za prevoz).
To so ključne informacije, ki jih spletni prevajalnik ne more vedeti, predstavljajo pa ovire na poti do izdelave ustreznega varnostnega lista s pomočjo spletnih prevajalnikov.
Rečemo torej lahko, da mi VL ne prevajamo, ampak jih usklajujemo z zakonodajo, ki določa vsebino posameznih oddelkov v VL. Hkrati opozarjamo na morebitne posebnosti in dodajamo vsebino, ki je relevantna za posamezni izdelek.
Naši klienti tako dobijo najboljše iz obeh »svetov«. Prvič, dobro izdelan VL, in drugič, osebni in strokovni nasvet strokovnjaka.
Temu pa ni kos noben spletni prevajalnik.
#5: Namen etiket kemikalij je oglaševanje izdelka
Ni res.
Etiketa predstavlja vse potrebne informacije za prepoznavanje nevarnosti, ki jo kemikalija predstavlja. Te informacije izhajajo iz VL, ki je »osebna izkaznica« kemikalije. V njem so v oddelku 2.2 navedeni zakonsko obvezni elementi etikete.
Etiketa torej pove, kakšno nevarnost določena kemikalija predstavlja in kako ravnati z njo. Za določitev nevarnosti se uporabljajo stavki o nevarnosti oz. »H-stavki«. Poznamo tri vrste nevarnosti:
- nevarnost za zdravje,
- nevarnost za okolje in
- fizikalna nevarnost.
Na etiketah so napisani tudi previdnostni stavki oz. »P-stavki«. Tako »H-stavki« povedo vrsto nevarnosti, »P-stavki« pa povedo, kako to kemikalijo varno uporabljati. Zavedati se je namreč treba, da imamo – ne glede na lepo embalažo – pred seboj kemikalijo. Zato je pri rokovanju z njo treba vedeti, kako jo uporabljati na varen način.
V primeru dvoma ali nesreče je etiketa tista, ki pove, s čim imamo opravka. To pomeni, ali je potrebno npr. oko sprati z vodo, nemudoma oditi k zdravniku, ali kaj drugega. Prav tako se lahko, če zaidemo v malce bolj drastične vode, z etikete razbere, ali je kemikalija morda rakotvorna. Na etiketi so navedene tudi informacije, kaj se zgodi, če kemikalija zaide v odtoke, reke, ali čepride do razlitja.
Kot vidite, etiketa vsebuje izjemno pomembne in relevantne informacije glede varne uporabe, zato je vsaka etiketa drugačna. Vsebina etikete je namreč odvisna od sestave kemikalije in nevarnosti, ki jo le-ta predstavlja.
Seveda pa etiketa lahko vsebuje tudi marketinški del, opis in navodila za uporabo. Prvenstveno pa ni namenjena oglaševanju, temveč opozarja na nevarne lastnosti kemikalije.
#6: Vsi varnostni listi so več ali manj enaki
Če s tem mislite na predpisano obliko varnostnega lista, potem je to res. Uredba REACH št. 1907/2006 določa obliko VL, naslove oddelkov in pododdelkov.
Od tu naprej pa je vsak VL svoja »zgodba«. VL-ji se med seboj razlikujejo po vsebini. Vsebina je odvisna od številnih dejavnikov:
- namena uporabe,
- agregatnega stanja,
- fizikalnih lastnosti,
- kemijskih lastnosti,
- sestave,
- razvrstitve,
- označitve,
- …
VL vsebuje 16 oddelkov in je poln informacij, ki se nanašajo na konkretno kemikalijo in na nevarnosti, ki jih ta kemikalija predstavlja. Lahko rečemo, da je varnostnih listov toliko, kolikor je različnih kemikalij.
#7: Nikogar v naši dobavni verigi varnostni listi ne zanimajo. Zakaj bi zanimalo nas?
Zato, ker je VL vir informacij za VSAKOGAR v dobavni verigi.
To pomeni, da morajo z VL-jem informacije o nevarnosti in varni uporabi hitro in neprekinjeno potovati od proizvajalca do potrošnika oziroma poklicnega uporabnika..
VL se torej uporablja za prenašanje relevantnih informacij od začetka do konca dobavne verige.
Informacije se v tej verigi ne smejo izgubljati, ampak se lahko le nadgrajujejo, izboljšujejo in prilagajajo različnim lokalnim zakonodajam.
Zato je zelo pomembno, da vsak člen v dobavni verigi svoje obveznosti jemlje resno in odgovorno in jih posreduje naprej.
Vabim vas, da te mite še enkrat na hitro preletite. Če se v njih prepoznate in pri varnostnih listih potrebujete mojo pomoč ali pa enostavno nimate časa, da bi se sami spopadli z njimi, mi pišite na simona.miklavcic@bens-consulting.eu. Z veseljem vam pomagamo.
bojan.dimic@bens-consulting.eu
