Varnostni listi pod drobnogledom: odgovori na 6 pogostih vprašanj

Pred kratkim sem prejela 6 vprašanj, vezanih na varnostne liste. Odgovori so zanimivi – in koristni za vsakogar, ki se s tem področjem ukvarja – zato jih delim z vami.

1. Kdaj je dobavitelj dolžan predložiti varnostni list?

Uredba REACH (31. člen) jasno določa, da mora dobavitelj snovi ali zmesi zagotoviti varnostni list v uradnem jeziku države članice, v kateri se snov ali zmes daje v promet.

Varnostni list je torej treba zagotoviti, ko se kemikalija da v promet. Dajanje v promet pomeni dobavo ali prepustitev tretjemu – za plačilo ali brezplačno. Uvoz se tako že smatra za dajanje v promet.

2. Ali mora biti slovenska verzija varnostnega lista natančen prevod angleške verzije ali mora biti usklajena s slovensko zakonodajo?

Odgovornost za pripravo varnostnega lista imajo proizvajalec, uvoznik ali edini zastopnik. Tudi vsi udeleženci vzdolž dobavne verige morajo zagotoviti varnostni list – pri tem izhajajo iz podatkov svojih dobaviteljev, jih preverijo in po potrebi dopolnijo.

Pomembno: za točnost podatkov so vedno odgovorni dobavitelji, ne glede na to, ali so varnostni list pripravili sami ali ne. To velja tudi za varnostne liste v jezikih, ki se razlikujejo od izvirnika.

Slovenska verzija varnostnega lista torej ni dobesedni prevod angleške verzije, temveč dokument, usklajen s slovensko zakonodajo.

3. Ali mora biti v glavi varnostnega lista zapisano: "SDS is in accordance with Regulation (EC) No 1907/2006"?

Ne, ta navedba ni obvezna. Kar pa je obvezno: vsebina in oblika varnostnega lista morata biti v skladu z Uredbo REACH (Priloga II). Besedilo te uskladitve v glavi dokumenta ni pogoj.

4., 5. in 6. vprašanje so sorodna, zato sem odgovore združila.

4. Točka 1.3 – Proizvajalec: Ali mora biti v varnostnem listu zapisana dejanska proizvodna lokacija?

5. Točka 1.3 – Dobavitelj: Ali mora biti naveden dobavitelj, ki je izdajatelj računa?

6. Točka 1.3 – Kontaktna oseba: Ali je dovolj splošen e-naslov (npr. manager.sds@PodjetjeXYZ.com) ali mora biti naveden osebni e-naslov konkretne osebe?

Kdo mora biti naveden kot dobavitelj?

V varnostnem listu mora biti naveden eden od dobaviteljev iz dobavne verige. Po Uredbi REACH je dobavitelj vsak proizvajalec, uvoznik, nadaljnji uporabnik ali distributer, ki daje snov ali zmes v promet.

Ni potrebno, da je navedeno podjetje, ki je izdajatelj računa – dovolj je katero koli podjetje iz dobavne verige. V primeru iz vprašanja 5 torej ni nujno, da je na varnostnem listu navedena nemška prodajna pisarna.

Kakšen e-naslov navesti za pristojno osebo?

Priporočljivo je uporabiti splošni, neosebni e-naslov – na primer SDS@PodjetjeXYZ.com – ki ga lahko pregleduje več oseb. Ime konkretne fizične osebe ni zahtevano, saj je lahko "dobavitelj" tudi pravna oseba. Pristojne osebe prav tako ni treba locirati na ozemlju EU ali EGP.

Dodatni nasvet: V Oddelku 16 (Drugi podatki) varnostnega lista lahko navedete še dodatno kontaktno osebo, odgovorno za vsebino – na primer internega ali zunanjega svetovalca za zdravje in varnost, z vsaj telefonsko številko za stik.

Upamo, da so vam odgovori koristili. Če se soočate s podobnimi izzivi, mi pišite na simona.miklavcic@bens-consulting.eu. Verjamem, da vam lahko pomagamo.