Neko podjetje A iz Ljubljane, ki prodaja specialna čistila, je dobilo manjše naročilo iz Ptuja.
Podjetje nima svojih kombijev in terenskih komercialistov, zato so naročili prevoz blaga do dotičnega kraja. Prevoz je prevzelo podjetje B, ki se ukvarja s prevozom raznovrstnega, med drugim tudi nevarnega blaga.
Podjetje A je pošiljko pripravilo tako, kot jim je naročilo podjetje B. Izdelke so zapakirali v škatlo in jo opremili z nalepkami nevarnosti po ADR. Niso pa izdelali prevozne listine.
Naslednji dan je voznik iz podjetja B prevzel pošiljko in jo odpeljal proti Ptuju. Ni preveril oz. opozoril pošiljatelja, naj mu izda prevozno listino, čeprav to od njega zahteva ADR zakonodaja.
Na poti so šoferja ustavili prometni policisti. V vozilu so opazili ADR nalepke nevarnosti na tovorkih in zato so zahtevali prevozno listino. Ker jo šofer ni imel, so mu naložili plačilo globe v znesku 4.800 € (800 € šoferju in 4.000 € prevoznemu podjetju B).
Kaj je bilo narobe?
Da bi dobili pravilen odgovor, se je podjetje B odločilo pridobiti strokovno mnenje. In tako je zadeva prišla do nas.
Po pregledu dokumentacije smo ugotovili, da so bili res kršeni predpisi ADR, a da je bila kršitev popolnoma nepotrebna.
Zakaj?
Če bi pošiljko pravilno označili, bi prevoz padel pod olajšavo in večina določb ADR ne bi veljala.
Podjetje A pa se je držalo splošnega navodila o označevanju ADR pošiljk, a to za njihove proizvode sploh ni bilo potrebno, še manj pa uporabno. Namesto da so pošiljko označili z nalepko nevarnosti in naročili ADR prevoz, bi podjetje A moralo pošiljko označiti z nalepko LQ:
ADR namreč pozna določene olajšave, zaradi katerih pri prevozu ni potrebno upoštevati vseh ADR določb.
V konkretnem primeru so bili proizvodi pakirani v manjše embalažne enote, za katere velja olajšava za omejene količine (znana tudi kot LQ - limited quantities). Za prevoz LQ pošiljk pa se prevozna listina NE zahteva…
Olajšava v tem primeru torej pomeni, da pri prevozu ni potrebno upoštevati vseh določb ADR, temveč samo določbe, ki govorijo o označevanju tovorkov. To pomeni, da bi moralo podjetje A namesto ADR nalepk nevarnosti na škatlo nalepiti nalepko LQ in pošiljka bi bila pravilno pripravljena za odpremo, in to brez prevozne dokumentacije..
Kaj se lahko naučite iz te zgodbe?
Prvič, tudi če imate samo en proizvod, ki je pakiran v majhnih embalažnih enotah, to še ne pomeni, da za prevoz ne velja nobena določba ADR..
Drugič, vsak prevoz je specifičen, zato se ne gre zanašati na splošna pravila, ki naj bi veljala enako za vse vaše proizvode. Samo ena napačna nalepka na kartonu vas lahko stane par tisoč €.
In tretjič, z naročilom ADR prevoza - tudi če ta ni potreben (t.j. po principu “za vsak slučaj”) - se ne boste rešili kazni.
Moj nasvet je preprost. Svojega poslovanja ne prepuščajte naključju, saj vas lahko to drago stane.
Če pri ADR zadevah niste povsem suvereni, raje vprašajte (svojega) svetovalca za ADR.
bojan.dimic@bens-consulting.eu
Nazaj
