Kaj se zgodi, ko se skrivalnice pri prevozu nevarnega blaga (ADR) ne obnesejo, lepo kaže naslednji primer.
Podjetje je blago, napoteno v tujino, v želji, da bi se izognili plačilu ADR prevoznih stroškov, skrilo v kartonske škatle. Dodatno so tovorke ovili še z ovojno folijo.
S tem so želeli prikriti, da prevažajo nevarno blago.
Blago je na takšen način že večkrat prečkalo meje. In vse je bilo v redu, dokler...
Carinik pri enem od pregledov ni odkril teh skritih tovorkov. Odprl je škatlo in na posamični notranji embalaži opazil ADR nalepke in UN številke. Zahteval je prevozno listino in obrazložitev. Šofer ni imel odgovora...
Obenem je moralo vse blago razložiti in pokazati, da ne prevaža še kakšnega tovora, ki zapade pod zakonodajo iz področja prevoza nevarnega blaga.
Blaga, ki je razvrščeno kot nevarno blago za prevoz, se namreč v skladu z ADR ne sme skrivati.
Ovojna zunanja embalaža ali kartonske škatle, ki skrijejo ADR oznake na posamičnih embalažah, morajo vsebovati vse informacije (ADR nalepke, UN številke) o nevarnem blagu, in sicer za vsako vrsto nevarnega blaga, ki je v ovojni embalaži. Poleg tega se na ovojni embalaži zahteva tudi napis “OVOJNA EMBALAŽA”.Tega podjetje ni upoštevalo, zato je sledila denarna kazen.
Vendar pa s tem zgodbe še ni konec. Ko je primer prišel do mene, se je pokazalo še nekaj.Podjetje bi lahko koristilo ADR olajšave.
Tako sploh ne bi bilo potrebno skrivati blaga. Še več, podjetje ne bi imelo niti eura dodatnih stroškov s prevozom, pa čeprav je šlo za prevoz nevarnega blaga.
Vse, kar je podjetju manjkalo, so bile prave informacije.
Le-te so velikokrat preprost ključ do uspeha. Tisti, ki jih imajo, lahko reagirajo hitreje, bolje in učinkoviteje od tistih, ki jih nimajo.
Kako torej vi skrbite, da imate prave informacije na voljo, ko jih potrebujete?
P.S.: Za lažje delo dodajam štiri povezave za katere verjamem, da vam bodo v pomoč:
bojan.dimic@bens-consulting.eu
Nazaj
