Detergenti za splošno in profesionalno uporabo – ključne razlike

Pogosto pišem o detergentih, a danes želim opozoriti na razlike med detergenti za splošno in profesionalno uporabo.

Razlike niso le v moči formule ali načinu uporabe, obstajajo tudi različne regulativne zahteve za ti dve skupini izdelkov. Različni uporabniki določajo vrsto informacij, ki jih je treba zagotoviti na etiketi, navodilih in drugih dokumentih.

Menijo, da gospodinjski uporabniki nimajo posebnega strokovnega znanja in se predvsem zanašajo na etiketo izdelka. Profesionalni uporabniki morajo imeti določeno raven usposobljenosti in razumevanja kemijskih tveganj, ključne informacije pa pridobijo iz varnostnega lista (VL) in tehničnih navodil.

Začnimo torej s pregledom predpisov.

1. Definicije in regulativni kontekst

Po definiciji "detergent označuje snov ali mešanico, ki vsebuje mila ali druge površinsko aktivne snovi in se uporablja za pranje in čiščenje".

Prav tako je določeno, da "detergent za industrijsko in institucionalno uporabo predstavlja detergent, namenjen pranju in čiščenju zunaj gospodinjstva, ki ga izvajajo specializirane osebe z uporabo specifičnih izdelkov".

Iz navedenega lahko sklepamo, da je detergent za splošno uporabo namenjen končnim potrošnikom, ki niso usposobljeni, uporabljajo ga v gospodinjstvu in ga kupujejo na drobno.

Profesionalni detergenti se uporabljajo v industriji, gostinstvu, zdravstvu ali storitvenih dejavnostih, uporabljajo jih usposobljene osebe z uporabo ustrezne opreme in osebne zaščitne opreme.

2. Označevanje detergentov

Na detergente, kot na vse kemijske izdelke, se uporabljajo splošna pravila za označevanje kemikalij, vendar veljajo tudi dodatne zahteve.

Detergenti za splošno uporabo morajo imeti jasno deklarirano sestavo detergenta, navedene so sestavine, ki so prisotne v koncentraciji večji od 0,2%. Sestavine so navedene po kategorijah (površinsko aktivne snovi, fosfati, dišavne snovi, konzervansi...) in v naslednjih predpisanih razponih koncentracij:

•         manj kot 5%,
•         od 5% do 15%,
•         od 15% do 30%,
•         30% in več.

Posebna pravila veljajo za navajanje konzervansov in alergenih dišavnih snovi, vse podrobnosti pa lahko najdete v tem blogu. Tako grupirane sestavine morajo biti navedene tudi v VL za detergent za splošno uporabo.

Za profesionalne detergente ta pravila ne veljajo, dovolj je navajanje nevarnih sestavin v skladu s predpisi o klasifikaciji in označevanju kemikalij.

3. Seznam podatkov o sestavi

Seznam podatkov o sestavi je dokument, ki vsebuje podatke, ki jih je treba dati na vpogled medicinskemu osebju oziroma pristojnemu organu. Predpisi o detergentih podrobno določajo vsebino Seznama podatkov o sestavi, o čemer sem že pisala na kaj je treba biti pozoren pri izdelavi tega dokumenta.

Ta dokument je obvezen samo za detergent za splošno uporabo. Ni potreben za profesionalne detergente, saj se predvideva, da je ustrezna raven podatkov zagotovljena skozi BTL/STL, ki se posreduje profesionalnim uporabnikom.

4. Navodila za uporabo

Pri detergentih za široko potrošnjo mora proizvajalec jasno navesti na etiketi navodila za uporabo. Podrobna priporočila za doziranje morajo biti navedena na etiketi detergentov za pranje perila in detergentov za strojno pomivanje posode.

Navodila za profesionalne detergente so lahko navedena v spremljajočem tehničnem listu ali navodilih, medtem ko je doziranje pogosto pogojeno z opremo, ki se uporablja pri uporabi detergentov.

Zaključek

Bistvena razlika med detergenti za splošno in profesionalno uporabo je v regulativnem pristopu k komunikaciji tveganj. Za detergente za splošno uporabo morajo biti ključni podatki navedeni na etiketi, medtem ko se za profesionalne detergente bolj uporabljajo dodatni tehnični dokumenti.

Če imate kakšna posebna vprašanja o detergentih, mi pišite na nina.pajovic@bens-consulting.eu.