Vprašanje je povsem logično. In pošteno. Podjetja imajo urejene varnostne liste, etikete, prijave v ISK. Sistem deluje. Zakaj torej dodatna obveznost?
Odgovor je preprost: UFI in PCN nista bila ustvarjena za podjetja, temveč za zdravnike in centre za zastrupitve. In prav tu se začne bistvo.
Kaj je to UFI in zakaj se uporablja?
UFI je 16-mestna koda. Sama po sebi ne pove ničesar. Nima pomena. Je zgolj identifikacijski ključ. Pravi pomen se skriva v PCN dosjeju, ki je vezan na to kodo.
Ko nekdo pride v stik z nevarno zmesjo – doma, v delavnici ali v industriji – zdravnik ne išče trgovskega imena, ne prebira varnostnega lista in ne ugiba, ali gre za staro ali novo verzijo izdelka. V sistem vnese UFI in v sekundi dobi točne podatke o sestavi ter priporočljive zdravstvene ukrepe.
Zakaj tega ni mogoče rešiti samo z varnostnim listom?
Ker:
- trgovska imena niso enoznačna,
- embalaže krožijo v različnih jezikih,
- varnostni listi se spreminjajo, posodabljajo,
- v nujnih primerih pa štejejo minute, ne razlage.
PCN je zato ločena baza, ki jo upravlja ECHA, in ni nadomestilo za bazo ISK. Je dodaten sloj varnosti – namenjen izključno hitremu in pravilnemu ukrepanju v primeru nezgode z nevarno kemikalijo.
Praktičen nauk:
UFI in PCN se oddajajo na državo natančno. Če ima vaš izdelek UFI in PCN, ki ni bil oddan za Slovenijo, proizvod še vedno ni primeren za dajanje v promet v Sloveniji. In to je točno tisto, kar inšpektor preveri v prvem koraku.
Če niste prepričani, ali imate osnovne stvari res urejene ali pa vas čaka inšpekcijski pregled in bi se radi nanj dobro pripravili, mi lahko pišete na urska.poje@bens-consulting.eu. Pogosto je že kratek pogovor dovolj, da se izognete nepotrebnemu stresu.
P.s.: Na tej povezavi si lahko pogledate tudi moje predavanje na temo najpogostejših vprašanj in zapletov povezanih z UFI in PCN-ji.
bojan.dimic@bens-consulting.eu
Nazaj
