BIH: Ali je moj izdelek kemikalija? – drugi del

Prejšnji teden sem pisala o definicijah „kemikalija“ in „izdelek“, kako vam to lahko pomaga v praksi in zakaj prihaja do zmede. Danes bomo pogledali še nekaj primerov in vas naučili, kako vedeti, ali je vaš izdelek kemikalija.

V torek sem vas pustila z vprašanjem, ali je dišeča smrekica za avtomobile kemikalija ali izdelek.

Do konca besedila bi morali sami vedeti odgovor na to vprašanje.

Ko se pri nekaterih izdelkih pojavijo dileme, je potrebno ugotoviti naslednje:

• kakšna je funkcija izdelka, torej njegov predvideni namen in
• ali izdelek vsebuje snov ali zmes.

Morda se vam zdi, da nekateri izdelki ne vsebujejo kemikalij. Vendar večina izdelkov, še posebej industrijskih, jih vsebuje. Uporabljajo se za izboljšanje nekaterih funkcionalnih lastnosti (mehčalci plastike), videza (barva), daljše trajnosti (konzervansi) in podobno.

Zdaj si zastavite naslednja vprašanja:

• S čim je določena funkcija izdelka?
• Ali ta funkcija zavisi od kemične sestave izdelka ali od njegove oblike, površine ali dizajna?
• Ali prisotna snov ali zmes lahko izstopi iz izdelka ali se porabi med predvideno uporabo?
• Ali izdelek ohranja svojo funkcijo, če se kemikalija odstrani iz izdelka?
• Ali odstranjena kemikalija lahko služi predvidenemu namenu izdelka brez njegovih fizičnih komponent, torej dizajna?

Preizkusimo to na primeru PET steklenice. (PET steklenice so izdelane iz polietilen tereftalata (PET) in se proizvajajo s termičnim postopkom preoblikovanja).

Funkcija steklenice je, da fizično zadrži tekočo vsebino (npr. embalaža za detergent za posodo). Izdelek je po sestavi kemikalija (PET). Vendar je funkcija izdelka predvsem določena z obliko steklenice. Po uporabi steklenica še vedno ohranja svojo funkcijo, kemikalija, iz katere je narejena, ostane nespremenjena.

V tem primeru je jasno, da gre za izdelek.

Vrnimo se zdaj k dišečim smrekicam.

Funkcija dišeče smrekice je osveževanje prostora – sproščanje dišečih snovi v zrak. Vsebuje dišeče snovi, ki se nahajajo na nosilcu (npr. karton) določenega dizajna. V tem primeru je funkcija izdelka določena s kemično sestavo. Med predvideno uporabo se dišeče snovi sproščajo iz izdelka. Ko se vse snovi sprostijo, sam kartonski nosilec, ne glede na svojo obliko, ne more opravljati funkcije.

Torej, lahko zaključimo, da gre tokrat za kemikalijo. Ste uganili?

Zakaj je vse to pomembno?

Predpisi o kemikalijah določajo različne obveznosti za kemikalije in izdelke. Za izdelke so te bistveno manjše. Večinoma se nanašajo na obveznost obveščanja kupcev o prisotnih snoveh, vendar le, če se te štejejo za posebej zaskrbljujoče.

In ja, detergent za posodo je vendarle kemikalija, ne le nek „običajen izdelek“.

Če niste prepričani, ali vaš prodajni program vsebuje kemikalije, me kontaktirajte na nina.pajovic@bens-consulting.eu.