BIH: Kemično zasneževanje oblakov

Sezona toče je tu.  
 
Če ste kot jaz, vas skrbi zaradi morebitne škode na avtomobilu ali drugi lastnini. Vendar pa lahko kmetom točonosni oblaki povzročijo ogromno škodo, ki lahko vpliva na celotno poslovanje. 

Najbolj učinkovita metoda zaščite je fizična zaščita. Za avtomobil je to garaža ali nadstrešek. Proti točne mreže so v zadnjih letih izjemno priljubljene, zlasti zaradi možnosti uporabe na kmetijskih zemljiščih.

Poleg tega obstaja vedno možnost zavarovanja pred nastalo škodo. S to možnostjo ne moremo preprečiti škode, lahko pa zmanjšamo negativni finančni vpliv, ki ga škoda prinaša.

Danes pa želim govoriti o metodi zaščite, ki je v osnovi kemična, oziroma fizikalno-kemična. Jasno vam je, da govorim o proti točni zaščiti, ki temelji na sejanju oblakov.

Za kaj gre? V osnovi postopka, na katerega se pogosto sklicujejo tudi teoretiki zarote, ko govorijo o umetnih spremembah vremena, je kemikalija. Menijo, da lahko sejanje oblakov povzroči ogromne količine padavin, razprši meglo ali zagotovi lepo vreme in modro nebo za potrebe določenih dogodkov.

Poglejmo skupaj, za kakšen postopek proti točni zaščiti gre.

Sejanje oblakov pomeni doziranje določenih kemičnih sredstev v oblak, da bi pospešili kondenzacijo ali tvorbo ledenih jeder. Gre za spodbujanje oziroma pospeševanje procesa, ki se normalno dogaja v naravi.

Drobne kapljice vode ali ledeni kristali se tvorijo v oblaku, ko se vodna para iz ozračja ohladi in kondenzira okoli delcev prahu ali soli. Ti delci v ozračju predstavljajo kondenzacijska ali ledena jedra. Brez njih se ne bi mogle tvoriti dežne kaplje ali snežinke, niti ne bi prišlo do padavin. Prav tako ne bi bilo kroženja vode v naravi.

Cilj sejanja je, da se z doziranjem kemičnega sredstva poveča število ledenih jeder, zaradi česar se pospeši tvorba večjega števila manjših zrn toče. Ta manjša zrna toče se lahko stopijo, preden padejo na tla in povzročijo škodo na avtomobilih ali pridelkih.

Kemična sredstva, ki se uporabljajo, so kalijev jodid, suhi led (trdni ogljikov dioksid) in srebrov jodid, ki je najpogosteje uporabljeno sredstvo. Srebrov jodid ima kristalno strukturo podobno ledu, zaradi česar lahko deluje kot kondenzacijsko jedro in osnova za tvorbo ledu.

Srebrov jodid je v oblak mogoče razpršiti iz zraka (z letalom ali dronom) ali s tal. Za obdelavo s tal se uporabljajo prizemni generatorji in proti točne rakete, ki se izstrelijo v nastajajoči oblak.

Menijo, da je uporaba srebrovega jodida v te namene varna za človeka in okolje. Po drugi strani pa razpoložljivi podatki kažejo, da bi to snov morali klasificirati kot nevarno za okolje in celo toksično za reprodukcijo. Posebej zaskrbljujoči so kronični učinki na človeka in okolje.

Čeprav se ta metoda uporablja že vrsto let, je precej kontroverzna. Vprašljiva je njena učinkovitost pri zaščiti pred točo, kar je praktično nemogoče izmeriti. Nekatere raziskave kažejo, da lahko ta metoda celo poveča škodo zaradi toče. To je tudi razlog, zakaj se veliko držav odpoveduje tej tehniki.

Ta metoda proti točni zaščiti se v Bosni in Hercegovini uporablja le v Republiki Srbski. Federacija Bosne in Hercegovine se je tej metodi odpovedala zaradi vprašljive učinkovitosti. V naši okolici obstaja proti točna zaščita tudi v Srbiji, medtem ko je Hrvaška prav tako prenehala z uporabo.

Kakšno je vaše mnenje o proti točni zaščiti, ki se pri nas uporablja? Ali zaupate strelcem, ki izstreljujejo proti točne rakete, ali pa iščete fizično zaščito? Pišite mi na nina.pajovic@bens-consulting.eu.