Ko razmišljam o kemikalijah, se pogosto spomnim svoje profesorice kemije iz srednje šole. Da bi poudarila, da je kemija povsod okoli nas, je pogosto rekla: "Kemija ti je na glavi, pa ne veš, kaj je kemija." Mislila je na barvo za lase, ki je bila takrat, kot tudi danes, zelo razširjena in priljubljena.
Res je, kemikalije uporabljamo tudi, ko se tega ne zavedamo, in pogosto nam olajšajo vsakdanje življenje. Lahko izboljšajo naše zdravje, prispevajo k varnosti hrane in pijače, pomagajo pri nadzoru škodljivcev in nas ščitijo pred sončnim sevanjem. Preprosto, kemikalije imajo nešteto koristnih lastnosti, ki jih želimo izkoristiti.
Zakaj so potem kemikalije na sramotilnem stebru?
Poleg lastnosti, ki izboljšujejo našo kakovost življenja, lahko kemikalije imajo tudi lastnosti, ki ogrožajo človeka in okolje. Slabo upravljanje s kemikalijami lahko ima nepredvidljive posledice za zdravje, okolje in tudi gospodarstvo.
Velike količine nevarnih kemikalij in onesnaževal se sproščajo v okolje, onesnažujejo prehranjevalno verigo in se kopičijo v našem telesu, kjer lahko povzročijo pomembne škodljive učinke na zdravje.
Zaskrbljujoče kemikalije so zaznane v materinem mleku (dioksini in furani), urinu (ftalati) in krvi (težke kovine). Kemične onesnaževalce najdemo v zraku, vodi, zemlji in bioti po vsem svetu, celo v oddaljenih regijah, kjer kemikalij nikoli niso uporabljali. Nekateri organoklorni pesticidi, katerih proizvodnja in uporaba sta že dolgo prepovedani, so bili najdeni v himalajskih ledenikih.
Onesnaženje ne pozna meja. In dolga je pot od prenehanja proizvodnje in uporabe neke kemikalije do njenega izginotja iz okolja.
Vse navedeno so dejstva in jih ne smemo zanemariti. O teh problemih se veliko govori in so razlog za zakonsko urejanje področja kemikalij.
A da se vrnem k svoji profesorici kemije. Kemikalije so res povsod okoli nas.
Čistilna in dezinfekcijska sredstva so vam znana, o njih tudi sama pogosto pišem. Bi se odpovedali koristim, ki jih prinašajo? Jaz zagotovo ne bi. Ne moremo se odpovedati niti zdravilom ali električnim napravam, ki prav tako vsebujejo veliko kemikalij. Bi si danes lahko predstavljali življenje brez baterij? Te pa ne morejo obstajati brez kemikalij.
Kemikalij ne bi smeli izogibati, niti tega ne moremo storiti. Vendar moramo biti previdni in racionalni pri njihovi uporabi ter spoštovati navodila za varno uporabo.
Konec koncev, vse okoli nas lahko razstavimo na sestavne dele, torej kemijske. Hrana je kemična zmes: voda, beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe in mikroelementi. Tudi če sadja ali zelenjave ne obdelamo s kemičnimi sredstvi za zaščito rastlin, so naravno prisotne spojine prav tako kemikalije.
Nekatere kemične spojine iz narave so lahko bolj toksične od sintetičnih spojin, npr. mikotoksini. Koliko vas je odstranilo plesniv del marmelade in jo nadalje normalno uživalo? Najpogosteje nas ne skrbijo generirani mikotoksini, ki ostanejo v marmeladi tudi, ko odstranimo vidno plesen. O njih ne razmišljamo kot o toksičnih kemikalijah.
Vendar pogosto poskušamo doma izogniti "kemičnim" čistilnim sredstvom, tako da pripravimo lastna sredstva, ki čistijo odlično, a niso "kemija". Soda bikarbona? Citronska kislina? Kis? Vse to so kemične snovi, ki jih ne štejemo za "kemijo".
Kot ljubitelj serije Breaking Bad se bom na koncu spomnila Walterja Whitea, preden je postal Heisenberg. Govoril je o kemijski sestavi človeškega telesa: vodik 63%, kisik 26%, ogljik 9%, dušik 1,25%, kalcij 0,25%, klor 0,2% itd.
Človeško telo, kot vse okoli nas, je sestavljeno iz kemikalij. Uporabljamo jih vsak dan, tudi ko se tega ne zavedamo. Imejte to v mislih, ko boste naslednjič želeli izogniti "kemiji" in se obrniti k naravi.
Kakšno je vaše mnenje o tej temi? Pišite mi na nina.pajovic@bens-consulting.eu.
nina.pajovic@bens-consulting.eu
Nazaj
