Vsakdanja situacija: Dobite e-mail od dobavitelja v katerem je pripet varnostni list. Na hitro ga preletite in izgleda v redu zato ga pošljete naprej kupcu. Rutinsko, skoraj avtomatsko to naredite kot že mnogokrat prej.
Potem pa pride tisti neprijeten trenutek: reklamacija, vprašanje kupca, ali pa inšpekcija. In prvo vprašanje je vedno isto:
“Kdo je odgovoren za to, kar piše v varnostnem listu, ki ste ga dali naprej?”
V 90% primerov slišim enak odgovor: “Dobavitelj. Mi smo varnostni list samo posredovali.”
Žal ni tako preprosto. V trenutku, ko varnostni list pošljete naprej po dobavni verigi, postane varnostni list vaš dokument. In s tem tudi vaša odgovornost.
Poglejmo torej podrobnosti, da boste lažje razumeli kdo je odgovoren za varnostni list in kako ravnati v prihodnosti.
Odgovor je zapisan v smernicah za pripravo varnostnih listov (VL): “V vsakem primeru so za vsebino varnostnega lista odgovorni dobavitelji snovi ali zmesi, za katero je potreben varnostni list, čeprav ga morda niso sami pripravili.”
Na videz preprosta definicija, ki pokaže svoje pasti, ko pogledamo konkretne primere.
Preden se lotimo tega, si razjasnimo, kdo je dobavitelj.
Dobavitelj je, enostavno povedano, vsakdo v dobavni verigi. Tako je vaš dobavitelj odgovoren do vas. Vi pa ste odgovorni naprej tistim, ki ste jim prodali snov ali zmes. Tisti, ki dobavi snov ali zmes, je torej odgovoren za vsebino VL.
To pomeni, da je odgovoren tudi, če on sam ni pripravil ali izdelal VL (na primer neposredni prevod iz originala). Osnovno načelo je, ko daste VL iz roke, ste odgovorni za tisto, kar je zapisano na njem.
Tako morate vedeti (ali se pozanimati), kaj dajete iz roke. Pri tem redno srečujem dve vrsti primerov.
Prvič, neposredni prevod iz originala, ki vam ga je posredoval dobavitelj. Pri prevodu ste pazili in ga naredili po najboljših močeh. Tako naj bi bil tak VL po vašem prepričanju ustrezen.
In drugič, priznanje, da ste res sami prevedli VL, ampak odgovoren je pa vseeno vaš dobavitelj. Stavek, ki je značilen za to ugotovitev, je »Jaz sem samo prepisal podatke, ki so že bili v dokumenti.«
V obeh primerih gre za prelaganje odgovornosti na dobavitelja. Pa vas to odrešuje odgovornosti?
Preprost odgovor je »ne«, saj zakonodaja od vas zahteva, da veste, kaj ste predali naprej. To pomeni tudi, da veste in znate zagovarjati vsebino VL.
Ta del, ki se nanaša na odgovornost, je zapisan v drugem delu smernic, ki pravi: “V takšnih primerih so podatki, ki so jih navedli njihovi dobavitelji, nedvomno koristen in ustrezen vir podatkov, ki jih uporabljajo pri sestavljanju lastnih varnostnih listov.”
Ključni del, ki se najpogosteje spregleda, je, da gre zgolj za koristen in ustrezen vir podatkov. Nič več.
Če ste torej prevedli VL, ste za vsebino VL še vedno odgovorni. Velika nevarnost je, da ste s prevodom v vaš VL nehote vključili tudi napake, ki morda obstajajo v predhodnem VL.
V osnovi bi morali torej vsak VL vsebinsko preveriti – pregledati in zaprositi za morebitna pojasnila po verigi navzgor – preden ga daste iz rok. To pa zato, ker je vsebina v VL zgolj vir podatkov. Vaša dolžnost pa je, da jo preverite.
V primeru, da se napaka odkrije, jo je potrebno odpraviti. Le-tako lahko zagotovite, da ste naredili vse, kar od vas zahteva zakonodaja.
Če potrebujete pomoč ali pa vam kronično primanjkuje časa za takšno početje, je ChemiusExpert storitev nekaj, o čemer velja razmisliti.
bojan.dimic@bens-consulting.eu
Nazaj
