»Ali moram imeti varnostne liste v jeziku vsake države, skozi katero pelje moje vozilo z nevarno kemikalijo?«
To vprašanje dobimo pogosto. In čeprav je odgovor kratek, marsikoga preseneti.
Ne. Tega zakonodaja ne zahteva.
Gre za enega najbolj trdovratnih mitov, ki se širi med dobavitelji in prevozniki nevarnega blaga. Mnogi so prepričani, da morajo imeti varnostni list (VL) preveden v jezik vsake države, skozi katero poteka prevoz. A to ne drži. Ne po ADR in ne po REACH zakonodaji.
Poglejmo podrobneje.
Kaj dejansko določa ADR?
ADR je Sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga.
V delu 5.4.1 določa, da mora prevoz nevarnega blaga spremljati ustrezna prevozna listina (npr. transportni dokument). Ta dokument mora biti na voljo v enem izmed uradnih jezikov države pošiljatelja. Če ta jezik ni angleški, nemški ali francoski, pa še v nemškem, angleškem ali francoske jeziku, ki so uradni ADR jeziki.
V delu 5.4.3 pa določa, da morajo imeti šoferji na voljo pisna navodila kot pomoč ob nesreči in posebnih dogodkih in sicer v jeziku, ki ga razumejo.
To pomeni, da je za slovenska podjetja povsem običajno in zadostno, da pripravijo prevozno listino v slovenščini in angleščini. Varnostni list v jezikih tranzitnih držav (npr. madžarščini, slovaščini ali nemščini) pa ni zahtevan ali potreben. Za pisna navodila pa morajo poskrbeti prevozniki sami.
Kaj določa REACH?
Uredba (ES) št. 1907/2006 (REACH) v 31. členu, točki 5, določa, da mora biti varnostni list (VL) dostavljen v uradnem jeziku države članice, kjer se snov ali zmes daje na trg.
To pomeni, da je pomembno, v kateri državi se kemikalija daje na trg oziroma komu je namenjena. V primeru izvoza na primer v Španijo, mora biti VL pripravljen v španščini, ker je to jezik končnega prejemnika.
Poglejmo sedaj konkreten primer iz prakse.
Slovensko podjetje izvaža nevarno kemikalijo v Španijo (Madrid). Pošiljka potuje skozi Italijo, Francijo in Španijo. Količina znaša 200 kg, embalaža je UN odobrena, etikete so ustrezno pripravljene.
Kaj mora slovensko podjetje posredovati španskemu kupcu?
- Varnostni list v španščini, ker je Španija ciljni trg. Običajno varnostni list podjetja pošiljajo elektronsko. Varnostni list ni obvezen dokument med samim transportom. Namenjen je kupcu in ne šoferju.
Kaj mora slovensko podjetje posredovati šoferju?
- Prevozno listino v slovenščini in angleščini
Kateri dokument mora imeti šofer?
- Pisna navodila na štirih straneh, ki morajo biti v jeziku, ki ga razume šofer. Pisna navodila v različnih jezikih so na voljo na tej povezavi: https://unece.org/transport/road-transport/linguistic-versions-adr-instructions-writing
Pred leti je veljalo, da morajo biti pisna navodila na voljo v jezikih držav, skozi katere poteka transport. A to že več kot 10 let ne velja več.
In to je vse, kar zakonodaja zahteva.
Seveda lahko na željo stranke pripravimo VL-je tudi v jezikih tranzitnih držav. A treba je jasno povedati, da to ni zakonska obveznost. To je odločitev podjetja, ki potrebuje te VL-je iz praktičnih ali internih razlogov. Ni pa podprta z nobeno obstoječo regulativo.
Zaključek?
Če se ukvarjate s prevozom/prodajo nevarnega blaga, je ključno poznati razliko med tem, kar je zakonsko nujno, in tem, kar je le priporočljivo ali za "vsak slučaj". Napačne domneve lahko vodijo do nepotrebnih stroškov, zamud in zmede.
Zato pri nas raje postavimo vprašanje več, kot pa da izdamo dokumente, ki jih morda sploh ne potrebujete.
Če imate podobno dilemo ali konkretno vprašanje glede varnostnih listov, prevoza ali označevanja nevarnega blaga, smo vam na voljo.
bojan.dimic@bens-consulting.eu