Ko gre za ravnanje s kemikalijami, zlasti v raziskavah in razvoju, se pogosto pojavi vprašanje:
»Ali moram predložiti PCN tudi za vzorce?«
Poglejmo, kaj pravi zakonodaja in kako ravnati v teh primerih.
Po Uredbi CLP so snovi in zmesi, ki se uporabljajo izključno za znanstvene raziskave in razvoj, na splošno izvzete iz prijave, dokler niso dane na trg. Z drugimi besedami, če te zmesi uporabljate v nadzorovanih pogojih, vam morda ni treba sprejeti nobenih ukrepov.
Vendar pa se situacija spremeni, ko zmes distribuirate—ne glede na to, ali jo prodate ali zgolj pošljete kot vzorec npr. drugemu raziskovalnemu inštitutu.
Če vaša zmes ustreza določenim merilom iz Priloge VIII (na primer, če je razvrščena kot nevarna za zdravje ljudi ali zaradi fizikalnih nevarnosti), ste dolžni oddati prijavo centrom za zastrupitve (PCN – Poison Centre Notification). Ta prijava je ključna, saj zagotavlja, da so centri za zastrupitve obveščeni o nevarnih zmesih, ki bi lahko predstavljale tveganje za zdravje ljudi.
Postopek se začne s pripravo dokumentacije za prijavo, ki vključuje podrobne informacije o kemični zmesi, njeni predvideni uporabi in morebitnih nevarnostih.
Po oddaji prijave preko Evropske agencije za kemikalije (ECHA) bo vaša prijava pregledana, in če bo odobrena, boste prejeli PCN številko. Ta številka je bistvena za sledenje vašemu izdelku v nujnih primerih.
Poleg tega mora vsaka nevarna zmes imeti unikatni identifikator formulacije (UFI – »Unique Formula Identifier«)—16-mestno alfanumerično kodo, ki pomaga zdravstvenim delavcem v primeru zastrupitev.
Če povzamemo: če se ukvarjate z distribucijo kemičnih zmesi, je razumevanje vaših obveznosti glede PCN ključnega pomena.
Zato ne čakajte do zadnjega trenutka—zagotovite skladnost že danes.
Za več informacij o UFI in PCN prijavah me lahko kontaktirate na luka.rifelj@bens-consulting.eu ali raziščete naše obsežne vire na to temo.
Photo by rorozoa on freepik.com
bojan.dimic@bens-consulting.eu