Večkrat sem že slišala, da stranke za določene proizvode, katerih del je nevarna kemikalija (najbolj tipičen primer je recimo lepilo, ki veže posamezne dele izdelka v končen izdelek) zahtevajo varnostni list. Pa smejo to zahtevati? Je takšen varnostni list sploh mogoče izdelati in ali »drži vodo«?
Odgovor, kot že verjetno slutite, je v zakonodaji.
Uredba REACH predpisuje, da se varnostni listi zahtevajo za snovi in zmesi in ne za izdelke.
Definicija izdelka po Uredbi REACH:
Izdelek: pomeni predmet, ki med proizvodnjo dobi posebno obliko ali površino, ki bolj določa njegovo funkcijo kot njegova kemična sestava.
Zahteve za varnostne liste so navedene v členu 31 Uredbe REACH:
Dobavitelj snovi ali zmesi dostavi prejemniku snovi ali zmesi varnostni list, izpolnjen v skladu s Prilogo II.
Snov: pomeni kemijski element in njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene s kakršnim koli proizvodnim procesom, vključno z vsemi dodatki, potrebnimi za ohranitev njene obstojnosti, in vsemi nečistotami, ki nastanejo pri uporabljenem procesu, ne vključuje pa topil, ki se lahko izločijo, ne da bi to vplivalo na obstojnost snovi ali spremenilo njeno sestavo.
Zmes: pomeni zmes ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi.
Če je torej vaš proizvod izdelek in ne kemikalija (snov/zmes), potem varnostni list ni potreben in ga kupci tudi ne morejo zahtevati, ker za to nimajo nobene zakonske podlage.
Videli smo tudi že primere dokumentov, ki naj bi bili “varnostni list za izdelek”. Običajno se takšen dokument imenuje "Product Safety Datasheet" ali pa "Information Data Sheet", nikakor pa ne Safety Data Sheet. V takšnih primerih torej ne gre za varnostni list v skladu z Uredbo REACH.
Morda še nekaj, na kar velja biti pozoren pri dajanju izdelkov na trg.
Če vaši izdelki vsebujejo SVHC snovi v koncentraciji nad 0,1%, bi morali to poročati v SCIP Database. O tem smo pisali že pred časom.
Če imate kakršnokoli zanimivo vprašanje glede kemijske zakonodaje, sem dosegljiva na simona.miklavcic@bens-consulting.eu.
bojan.dimic@bens-consulting.eu