Zmes za potrošniško, strokovno in industrijsko uporabo – kakšna je razlika?

Če ste prebirali zadnje UFI in PCN prispevke, potem ste zagotovo opazili, da je »zmes« eden od pojmov, ki se vseskozi pojavlja. 

Začnimo z definicijami ...

Prvič, govorimo lahko o »zmesi za potrošniško uporabo«. Kot že samo ime pove, gre za  zmes, ki naj bi jo uporabljali potrošniki (zmes, ki je namenjena splošni uporabi in kupec vnaprej ni znan).

Drugič, govorimo lahko tudi o »zmesi za strokovno uporabo«. V tem primeru je to zmes, ki naj bi jo uporabljali strokovni uporabniki, vendar ne na industrijskih območjih.

In tretjič, poznamo še »zmes za industrijsko uporabo«. To pa je zmes, ki naj bi jo uporabljali samo na industrijskih območjih.

Razlika v teh treh definicijah je torej v namenu uporabe.

Pri vsem tem je pomebno izpostaviti še naslednje: Kjer imajo zmesi več kot en namen uporabe, se upoštevajo zahteve za vse ustrezne kategorije uporabe. To pa lahko vpliva tudi na rok predložitve informacij centrom za zastrupitve.

Tukaj je konkreten primer.

Če nadaljnji uporabnik (formulator) zmes, ki je bila formulirana za uporabo v industrijskem okolju (»prvotno zmes«), v nadaljevanju vključi tudi v zmes za strokovno ali potrošniško uporabo (»končno zmes«), potem je treba šteti, da je tudi prvotna zmes namenjena strokovni ali potrošniški uporabi.

S tem pa se posledično prestavi tudi rok za predložitev informacij centrom za zastrupitve, in sicer iz 1. 1. 2024 na 1. 1. 2021. Glede na novo uporabo – strokovna ali potrošniška – je potrebno namreč upoštevati prvi rok za predložitev informacij centrom za zastrupitve.

Vabljeni, da ta (ali katerikoli drug) prispevek pošljete prijatelju ali sodelavcu, če menite, da jim pride prav.

Če pa sami potrebujete pomoč, mi lahko pišete na simona.miklavcic@bens-consulting.com.