Kdaj ni potrebno izdelati varnostnega lista v slovenskem jeziku

Vprašanja so vedno odličen vir uporabne vsebine. Spodnje vprašanje je že eno takih:

»Moram se vam zahvaliti za vse informacije, ki jih dobivamo in so zelooo  koristne in podane na prijazen način.. Imam pa eno vprašanje glede Varnostnih listov.

V Pravilniku o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi, Uradni  list RS, št. 35/05 ki pa je prenehal veljati s pravilnikom – Uradni list, RS, št. 43/2019, so bile določene omejitve kdaj ni potrebno izdelati Varnostnega lista v slovenskem jeziku (razvojne inšt., manj kot 100 kg,….).

Kako je s tem ali je z novo veljavno zakonodajo ta bonus kje opredeljen? Jaz nisem imela sreče, da bi kaj zasledila na to temo.«

Sledi moj odgovor:

»Veseli nas, da prepoznate objavljene informacije kot koristne in uporabne. 

V določenih primerih še vedno ni potrebno izdelati varnostnega lista v slovenskem jeziku.  

V 31. členu Uredbe REACH je navedeno, da se mora varnostni list dostaviti v uradnem jeziku države članice, razen če zadevna država članica določi drugače. 

V primeru Slovenije, je izjema določena v Uredbi o izvajanju Uredbe REACH (Uradni list RS, št. 23/08). Natančneje gre za 7. člen Uredbe o izvajanju Uredbe REACH, ki pravi: 

(1) Kadar se za snovi ali pripravke, ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji, zahteva varnostni list, mora biti ta v skladu z 31. členom Uredbe 1907/2006/ES in v slovenskem jeziku. 

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je varnostni list izjemoma lahko le v tujem jeziku, in sicer za poklicno ali laboratorijsko dejavnost v količinah, ki so manjše od 10 kilogramov na prejemnika na leto, pod pogojem, da je ta jezik prejemniku razumljiv in da prejemnik soglaša s takim varnostnim listom.« 

Kot je razvidno iz zgornjega odstavka (točka 2), v izjemnih primerih ni potrebno izdelati varnostnega lista v slovenskem jeziku. Vendar morate predhodno preveriti ali se prejemnik strinja, da mu predložite varnostni list v tujem jeziku in seveda preveriti namen uporabe ter letno količino.