Tri konkretna vprašanja, vezana na kodo UFI, in njihovi odgovori

Prejšnji teden smo objavili prvega v seriji prispevkov na temo novosti na področju kemijske zakonodaje, namreč kode UFI.

Kmalu zatem sem na svoj elektronski naslov prejela kar nekaj odzivov v zvezi s tem. Vprašanja se mi zdijo pomembna, zato jih danes delim z vami.

Prvo vprašanje je bilo: »Ali morajo uvozniki (recimo, če neko zmes uvoziš iz Nemčije v Slovenijo) na slovenski etiketi tudi navesti UFI kodo? Če je to potrebno, ali je to tista koda UFI, ki jo je pridobil nemški proizvajalec, seveda, če gre za isto zmes?«

Tole je moj odgovor:

Naj vas najprej opozorim, da pridobitev kemikalij iz Nemčije v Slovenijo ni "uvoz" temveč "vnos". Izraz "uvoz" se v kemijski zakonodaji uporablja, če gre za pridobitev kemikalij iz tretjih držav (izven EU).

Sedaj pa k vašemu primeru.

Podjetje, ki bi vneslo kemikalijo iz Nemčije v Slovenijo in jo pri nas prodajalo, nima obveznosti za pridobitev UFI številke. UFI številko mora določiti proizvajalec zmesi, ki jo prvi da na EU trg (v vašem primeru nemško podjetje).

Proizvajalec mora torej opraviti postopek notifikacije v enotno podatkovno bazo evropskih centrov za zastrupitve (angl. PCN ali Poison Centres Notification) za države, v katerih svoj izdelek daje na trg.

Distributer (podjetje, ki zmes le skladišči in daje v promet), sam po sebi torej nima nobenih obveznosti. V izogib težavam pa predlagamo, da po dobavni verigi navzgor opozori na dolžnost formulatorja ali proizvajalca, da izvede postopek PCN za države, v katerih distributer zmes prodaja.

V primeru, da formulator (v vašem primeru proizvajalec iz Nemčije) iz kakršnegakoli razloga postopka PCN za te države ne želi izvesti, lahko distributer ta postopek izvede tudi sam. Pri tem uporabi kodo UFI, ki ga je proizvodu določil formulator.

Naslednje vprašanje je bilo: »Kako je v primeru, da je uvoznik tudi distributer – ali je prav tako zavezan v proces?«

Tudi tukaj je odgovor pritrdilen. Uvoznik (ki uvaža iz tretjih držav) in je hkrati tudi distributer na določenem tržišču države članice EU, mora prav tako določiti kodo UFI in izvesti postopek PCN.

Zdaj pa še k tretjemu vprašanju: »Kaj pomeni prevod trgovskega imena? Ali ni tako, da se trgovskih imen ne prevaja?«

Trgovska imena se lahko prevajajo. To pa po Zakonu o kemikalijah že pomeni proizvodnjo (kot da bi šlo za novo kemikalijo). In novo ime (npr. slovensko) mora biti navedeno v postopku PCN. Lahko pa ima isto UFI številko, kot jo ima originalno ime.

Kot lahko vidite, vsaka takšna noviteta odpira nešteto vprašanj. Če imate tudi vi kakšnega, ga prosim delite z mano.