Omejitve uredbe CLP in kako koda UFI rešuje pretočnost informacij

Predstavljajte si naslednjo situacijo.

Otrok najde neko nevarno kemikalijo in jo zaužije. Starši otroka takoj odpeljejo k zdravniku in mu pokažejo embalažo kemikalije, ki jo je njihov otrok zaužil. Ta se iz etikete potem trudi razbrati podatke o tem, katere nevarne snovi ta kemikalija vsebuje, da se bo lahko odločil za pravilno zdravljenje.

In tukaj trči ob zid.

Etiketa namreč ne vsebuje vseh potrebnih informacij za zanesljivo in učinkovito ukrepanje. Zato se začne iskanje ustreznega varnostnega lista (v nadaljevanju VL). Po prejemu le-tega sta možna dva scenarija.

Prvič, idealni primer, kjer je vse tako, kot si lahko samo želimo.

Trgovsko ime in vsebina na etiketi kemikalije se ujemata s trgovskim imenom na VL. Trgovsko ime je enako imenu v informacijskem sistemu ISK (Informacijski sistem za kemikalije), kjer je ta kemikalija prijavljena. V tem primeru bi zdravnik ali toksikolog takoj vedel, s katero kemikalijo ima opravka.

Res je sicer, da v VL 100% sestava ni navedena, so pa navedene nevarne snovi. Tako lahko zdravnik iz dokumenta razbere LD-vrednosti (lethal dose oz. smrtna doza), kar mu omogoča oceno nevarnosti (koliko zaužite količine nevarne snovi je škodljive ali celo smrtne za človeka). Ta ocena nevarnosti potem predstavlja podlago za ustrezno ukrepanje .  

Kaj pa, če se stvari ne odvijajo tako idealno (in, roko na srce, v resničnem življenju le malokrat se)?

Recimo, da se podatki na etiketi razlikujejo od podatkov na VL. Ali pa, da se ime na etiketi razlikuje od imena na VL. Pod katerim imenom sedaj iskati v sistemu ISK in kaj storiti v primeru, da nobeno od imen ni zavedeno v sistemu?

V takem primeru pretok in dostopnost pravih informacij nista zagotovljena. Trenutni ISK-sistem sporočanja podatkov to rešuje zgolj v opisanem idealnem primeru. Žal je ta scenarij v praksi redek. Pa še v takem primeru je potrebno veliko znanja in še več časa za oceno nevarnosti in ukrepov.

Zato je uredba CLP določila kodo UFI (več o tej kodi si lahko preberete v tem prispevku), ki omenjene omejitve presega. Eden od obveznih elementov etikete bo tako poleg trgovskega imena še koda UFI.

S kodo UFI omogočimo strokovnemu osebju (kot so zdravniki ali toksikologi) takojšen dostop do pravih informacij. S tem je zagotovljena takojšnja in ustrezna nujna zdravstvena pomoč.

Poglejmo, kaj bi navedba kode UFI pomenila za situacijo iz začetka tega prispevka.

Zdravnik bi pristojnemu centru za zastrupitve posredoval kodo UFI, navedeno na  embalaži. Center za zastrupitve bi imel dostop do baze PCN (Poison Centre Notification – notifikacija centrom za zastrupitve) in bi tako hitro podal nujne informacije za ustrezno ukrepanje. S tem je dosežena pretočnost pravih informacij in primerno ukrepanje v kritičnih trenutkih.