To je drugi del članka, kjer razbijam mite o varnostnih listih (VL) in etiketah, za katere mnogi verjamejo, da so resnični. Kar pa enostavno niso. Tukaj so prvi trije miti iz prvega dela:
#1: Varnostne liste berejo samo inšpektorji
#2: Varnostni list je predolg
#3: Enkrat izdelani varnostni list je vedno ustrezen
Spodaj z vami delim še preostale štiri ...
#4: Ničesar se nimamo bati, saj so nam varnostne liste prevedli pri prevajalski agenciji
Naj vam kar takoj povem, da ne pomaga niti, če so prevodi sodno overjeni.
VL se ne prevaja in jih prevajalska agencija ne more izdelati.
Naj pojasnim tako drzno trditev.
Pri varnostnih listih se gleda ustreznost dokumenta, ki mora biti prilagojen tudi nacionalni zakonodaji. Ustreznost dokumenta pomeni, ali so podatki, navedeni v VL, pravilni. To pomeni, ali je nevarna kemikalija pravilno razvrščena. Glede na sestavo, ki je navedena v VL, in glede na snovi v VL mora biti zmes pravilno razvrščena. Žal pa velikokrat temu ni tako.
Pogosto v VL niso navedeni pravi H- in P-stavki. Velikokrat manjkajo določeni P-stavki, ki morajo biti navedeni na etiketi, pa niso. Tak primer je P-stavek »Hraniti zunaj dosega otrok.«, če je nevarna kemikalija namenjena splošni prodaji oz. potrošnikom.
Mi kot strokovnjaki te predpise poznamo, prevajalci pa tega ne potrebujejo in zato tudi ne poznajo.
Potem so tukaj razredi skladiščenja. Prevajalske agencije ne sledijo vsem lokalnim ali EU-predpisom in tudi plačane niso za to, da bi to počele. Prevajalec v agenciji zato tudi ne bo vedel, v kateri razred skladiščenja glede na pred kratkim objavljeni pravilnik mora uvrstiti določeno kemikalijo. Kot strokovnjakom s področja skladiščenja kemikalij so nam znane tudi tovrstne informacije, ki jih potem ustrezno zapišemo v VL.
Največ težav opažamo pri 8. točki VL, ki mora biti prilagojena slovenski zakonodaji. To točko nadzira delovna inšpekcija. Točka določa varovalno opremo in mejne vrednosti snovi za poklicno izpostavljenost na delovnem mestu.
Potem je tukaj še 14. točka, kjer velikokrat preverjamo, ali je določena pravilna UN-številka. Če gre za jedko, vnetljivo ali okolju nevarno kemikalijo, takoj vemo, da mora biti kemikalija razvrščena tudi kot nevarno blago za transport in imeti določeno UN-številko.
To so bistvene informacije, ki jih prevajalska agencija ne more vedeti, predstavljajo pa ključno oviro na poti do izdelave ustreznega varnostnega lista.
Rečemo lahko, da VL ne prevajamo, ampak jih usklajujemo z različnimi zakoni in predpisi (uredba CLP, sporazum za prevoz nevarnega blaga ADR, uredba o odpadkih in odpadni embalaži, predpisi s področja varstva pri delu, idr.). Hkrati opozarjamo na morebitne posebnosti in dodajamo vsebino, ki je relevantna za posamezni izdelek.
Naši klienti tako dobijo najboljše iz obeh »svetov«. Prvič, dobro izdelan VL, in drugič, osebni in strokovni nasvet strokovnjaka.
Temu pa ni kos nobena prevajalska agencija.
#5: Namen etiket je oglaševanje izdelka
Ni res.
Etiketa poleg opisa izdelka in navodil za uporabo vsebuje tudi zakonsko predpisane informacije. Te informacije pa izhajajo iz VL, ki je »osebna izkaznica« kemikalije. V njem je točno definirano, katere informacije mora etiketa vsebovati.
Etiketa potrošniku pove, kakšno nevarnost določena kemikalija predstavlja in kako ravnati z njo.
Ločimo tri vrste glavnih nevarnosti:
- nevarnosti za zdravje,
- nevarnosti za okolje in
- fizikalne nevarnosti.
Na etiketah so poleg stavkov o nevarnostih (H-stavki) napisani tudi previdnostni stavki (P-stavki). Tako H-stavki povedo vrsto nevarnosti, P-stavki pa povedo, kako s to kemikalijo varno ravnati in jo tudi varno uporabljati. Zavedati se je namreč treba, da imamo – ne glede na lepo embalažo – pred seboj še vedno kemikalijo. Zato je pri rokovanju s katerokoli kemikalijo treba vedeti, kako jo uporabljati varno.
V primeru nevšečnosti ali nesreče je etiketa tista, ki pove, kako ravnati. To pomeni, ali morate npr. prizadeto kožo sprati z vodo, nemudoma oditi k zdravniku, ali kaj drugega. Na etiketi so navedene tudi snovi, ki lahko pri občutljivih uporabnikih povzročijo alergijski odziv (alergene snovi). Prav tako lahko, če zaidemo v malce bolj drastične vode, z etikete razberete, ali je kemikalija morda rakotvorna. Izveste tudi, kaj se zgodi, če ta kemikalija zaide v odtoke ali reke, ali če pride do razlitja.
Etiketa torej vsebuje izjemno pomembne in relevantne informacije, zato je vsaka etiketa drugačna.
#6: Vsi varnostni listi so več ali manj enaki
Če s tem mislite na predpisano obliko varnostnega lista, potem je to res. Naslovi poglavij in podpoglavij so zakonsko predpisani. Vsebina VL pa je lahko popolnoma drugačna – odvisno od sestave, razvrstitve kemikalij, uporabe proizvoda ...
Zato je vsak VL svoja »zgodba«.
Kot vedno, bom vesela vašega odziva na napisano. Uspešen dan vam želim.
bojan.dimic@bens-consulting.com
Nazaj
